Tomaz

Sveta trojica trapa s prvo ploščo izven troedinega koncepta. Je šlo pri nizu izvenalbumskih singlov zadnjih let, ki jim je sledil le delno posrečen Better izlet, zgolj za rekalibracijo? Novice z Duplice so namreč odlične: bojsi so za Haos ponovno nadgradili svojo igro, tako v formi kot v vsebini. Kot se rado zgodi, so morali v ta namen stopiti korak nazaj, brez da bi ob tem nazadovali. Dacho z rokava […]

Določeno mero (pre)drznosti zahteva, da v letu 2022 na prvem komadu svoje nove plošče poješ “I don't want help / I don't want counseling / I won't go to therapy / I won't do anything”. A zdi se, da Benu Bridwellu prav prisrčno dol visi. Na prvi Band of Horses plošči po skoraj šestih letih stvari dela po svoje – in to vključuje dajanje duška vsem težkim čustvom, pogosto izraženih […]

Dve odlični plošči. Nato dve v enem letu, prav tako odlični. Kaj sploh lahko sledi? Seveda, odlična dvojna plošča. Presežnim pesmim izpod peresa Adrianne Lenker in Big Thief enostavno ni videti konca. In kar je najlepše – v svoji skromnosti se vrtijo okrog čisto preprostih vzorcev, pa vendar vsakič najdejo samosvoj zavoj. Skupina kopico komadov z Dragon New Warm Mountain I Believe in You res že leta izvaja v živo, […]

Veliko časa. Pa vendar – vsa ta vprašanja, kaj z njim narediti. Za igrivim italijanskim nadimkom Sacco Di Tempo se skriva Pero, prej basist zasedbe Carnaval. A stonerski moment na njegovi prvi dolgi plošči zaznamo le pogojno, v alt rock priokusu zvočne slike, ki se sicer nagiba v nežen indie z ljubeznijo do detajlov. Ogrodja tvorijo mehkobni instrumentali, pod katere Sacco potaplja svoj neobrušen vokal, da izvabi z občutkom spisane […]

Navkljub vsej premišljenosti, ki jo slišimo v surovi eleganci njegovih kompozicij, Pinegrove v pristopu do svoje glasbe od nekdaj ohranja nekakšno naravno prvinskost. Kakšni zapisi bend radi okličejo za “alt-country emo”, spet drugi za srčne indie rock ljubljenčke. Oboje odlično opiše pristno izlivanje čustev ob akustični kitari, ki ga je Evan Stephens Hall tako vešč. Medtem ko instrumentarij ropota v ozadju, se njegove melodije zibajo razpršeno, kakor da se njihova […]

Izmed vseh opaznih post-punk zasedb, ki so na otoku vzklile v zadnjih letih, je Yard Act morda tista najbolj zakoreninjena v gruvu stare šole. Duh Gang of Four veje iz gumijaste ostrine ritmov, pa iz svojeglavih kitar, ki čeznje svirajo svoj obrobni rokenrol. A moralni in čustveni pomisleki, s katerimi se skupina sooča, so popolnoma dandanašnji. Vokalist James Smith cinizem nosi že v barvi glasu – in ne, to ni […]