Plata tedna

Britanski elektronski ustvarjalec Bonobo trenutno živi in deluje v Los Angelesu. A za toplino, ki se ji njegova produkcija tako rada nastavlja, je sončna Kalifornija prej posledica kot vzrok. Tam je Simon Green namreč našel dehtečo podtalno sceno elektronske glasbe, v kateri se počuti domače. Svetovi, ki jih po koščkih gradi na Fragments, pa so samosvoji in hkrati zaključeni; dvigajo se prav tako lahkotno, kot se že kmalu zatem spet […]

Dawn FM se na papirju bere kot pravi zvezdniški konstrukt. Skupaj z The Weeknd nad produkcijo bdita Max Martin in Oneohtrix Point Never, v rap vložkih se pridružita Tyler, the Creator in Lil Wayne. Še okvir fiktivne radijske postaje plošči skoraj opravičimo, ko pa je napovedovalec sam Jim Carrey. A vsemu navkljub album zveni presenetljivo … zadržan? V kontekstu radiu prijazne pop glasbe, seveda. Saj pripovedi še vedno opevajo značilno […]

V zadnjih letih so v ospredje domačega hip-hopa opazno stopile njegove ženske sile. Prvenec pravkar pripravlja Sahareya, več singlov in sodelovanj je že skovala Žena. Pravkar pa je na novega leta dan svojo prvo ploščo dropnila Fraw Blanka, najodločnejša izmed kompanije, prepričljiva svojeglava borka. Pa vendar ognjemet izostane: Stranski učinki se bolj kot na glavobol po silvestrovanju nanašajo na čas, v katerem živimo – kot posamezniki in kot družba. Zajetnih […]

Leta 2021 ne moremo zaključiti ne da bi izpostavili albuma Jubilee, indie projekta Japanese Breakfast, nad katerim bdi glasbenica Michelle Zauner. Album se je znašel pri vrhu lestvic številnih vplivnih glasbenih medijev, dobil pa je tudi nominacijo za grammyja v kategoriji za najboljši indie album. Vsemu temu je gotovo botrovala zvočna širina, ki na albumu vstopa v nove dimenzije indie popa. Za Zaunerjevo je to prvi album po štirih letih […]

Zlato v zobeh in povit obraz: avstralski razgrajač Genesis Owusu se v svoj prvenec zažene, kot da ni jutrišnjega dne. Gruvi elektro domislice, mastne sintetizatorske linije in funky soul mehkoba tvorijo žanrsko široko razprostrt Smiling with No Teeth. Čez vse to Owusu suvereno dostavlja na videz zlajnane raperske prebliske in pokvarjene ljubezenske pesmi – a se v resnici ruva z lastnim mentalnim zdravjem, poosebljeno obliko temačne sile, ki nas razžira […]

Redko katera skupina na svoji trinajsti plošči na novo odkriva zvočno podobo kitarskega indie okvirja. Low je ena izmed takih skupin. Ena izmed tistih, ki ne napišejo slabega albuma. Ena izmed tistih vseskozi cenjenih, ki se redko znajdejo v soju žarometov. In čisto v redu je tako. Low spada v podtalje – in prav tja globoko orje tudi s Hey What. V osnovi je to čisto prava Low plošča; harmonije, […]

Zasedba Pavlov ima eno tistih imen, ki do potankosti ustreza njenemu zvoku – in ki ga je prav v ta namen tudi premišljeno izbrala. Siv brutalizem neimenovanih sovjetskih mest, ki ga prikliče pred oči, kot glasbeno spremljavo namreč rabi natanko ta kompakten post-punk odvod. Bobni kovinsko donijo, bas čvrsto vijuga v slogu zlatih osemdesetih, naš neizogiben pogojni refleks pa je lahko le gruvanje po ritmu. Aranžmaji stavijo na moč in […]

Surov bristolski kvintet Idles je lanske jeseni s ploščo Ultra Mono zadel duh časa: pesmi post-punk upora s pozivi k sočutju so z lahkoto osmislile drugi val korone, nakopičeni jezi pa ponudile konstruktiven odliv. Sedaj, ko suvereno jezdimo na vrhu četrtega vala, so Idles spet tu, da nas poberejo z dna morja. Dobesedno: njihova četrta plošča Crawler spremlja kalvarijo nekoga, ki se iz dušečega primeža travme zvleče nazaj na noge […]