Plata tedna

Saj njen opus od samega začetka sloni na patosu – a na svoji novi plošči je Florence Welch bolj dramatična kot kadarkoli doslej. Z ostrim nožem samozavedanja reže globoko navznoter, v svoje lastno in javno dojemanje svoje osebe in umetnosti. Seveda njena ognjena duša tako kvečjemu še bolj kaplja skozi razpoke fasade, ki si jo je čez leta ustvarila. Vprašanja prištevnosti in pristnosti se porajajo v številnih enigmatičnih baladah, ki […]

Kdo nam lahko kaj pove o mladosti, če ne prav mladi? Z indie pop debitanti Regen smo se na ljubljanskih odrih že srečali – tik pred pandemijo, ki je zabremzala njihov prvotni moment, a jim hkrati dala čas, da izpilijo prvenec. In Youth je točno tako čudovit, kot so to obljubili singli, ki so ga napovedali. V njegovi sredi stoji avtorica pesmi, Gaja Kuščer, ki s svojimi sladkimi melodijami vedno […]

Nemogoče je skupine, v kateri igrata Thom Yorke in Jonny Greenwood, ne primerjati z njuno matično zasedbo. Radiohead je pač – upravičeno – en največjih alter bendov vseh časov. V cinično poimenovanem The Smile se dvojici pridruži bobnar Tom Skinner, znan predvsem kot član Sons of Kemet, pa po neštetih sodelovanjih z imeni od Floating Points do Grace Jones. Naj nas to preseneti ali ne – njihov skupni prvenec, A […]

Mark Jacob Cavazza alias Vazz prinaša že tretjo ploščo od leta 2018 – in ostaja prav tako samozavesten, zgovoren in gladek kot doslej. Kodeks je v veliki meri posvečen njegovi lastni delovni vnemi ter vlogi, v kateri se avtor vidi kot pesnik, umetnik, performer. Slikovit je od samega začetka, uvodne pesmi Luna, kjer po rimah in flowu spomni malo na Mita, malo na Matter – a hkrati prepričljivo ujame svoj […]

Ko nas je domača rock senzacija MRFY pripravljala na izid svoje nove plošče, je bilo jasno, da si želi razvoja – a v katero smer? Zaljubila se je priklopil na brnenje trap basa, Prjatučki zaplaval na nežnem jesenskem vetru, Tubaluga (Avatar) pa se je podal po razgrajaških stopinjah Nikki Louder (?). Slednji na plošči sicer manjka, vseeno pa že iz njenega naslova izvemo, kaj dobimo: Use. V primerjavi z “resnim” […]

Pri Lying Cobra, prvi Moveknowledgement izdaji za Moonlee Records, upravičeno govorimo o povratniški plošči. Preteklo je pet let od zadnjih nastopov, osem od zadnjega albuma – in več kot desetletje, odkar je skupino nazadnje zapustil kak član. V odsotnosti N’tokove gostobesedne prezence je dinamika seveda znatno spremenjena, a konec koncev gre za skupino, ki se od samega začetka stalno razvija naprej. Vokale tako prevzemata Miha Šajina in Uroš Weinberger, njuno […]

Vsaka nova plošča, ki jo spiše Josh Tillman, je zgodba zase. Kot Father John Misty si je ime ustvaril s pretiravanjem v zvoku in besedi, suhim cinizmom in vseprisotnostjo na družbenih omrežjih. Z novim albumom pa se Tillman odmika – v več pomenih. Že od leta 2018 v skoraj skrivnostni maniri ne daje več intervjujev. A kjer je prej vsaj na ploščah razgaljal svojo osebno Father John mistiko, sedaj v […]

Wet Leg je ena tistih zasedb, o katerih brenči celoten britanski glasbeni tisk. In ne le to, hajp je kot iskrica preskočil tudi na preostali svet. Upravičeno? Tisti, ki jim je všeč kompaktno ukrojen indie v Domino tradiciji, ali pa bolj spevni aspekti trenutne post-punk plime, se gotovo strinjajo. Rhian Teasdale in Hester Chambers sami pravita, da se je kup dejavnikov poklopil čisto spontano – rezultat pa je na prijateljstvu […]

Skoraj devet let je minilo, odkar sta Brian Molko in Stefan Olsdal izdala svojo zadnjo ploščo, Loud Like Love. Pa vendar privrženci vedo, da v Placebo pesmarici letom navkljub vztrajajo preverjene stalnice. Grmenje alter rock kitar in elektro sinti brnijo v tesnem spoju, ritmika se kompleksno kotali naprej, medtem ko komadi sami jadrajo proti obzorju. Zakaj torej Never Let Me Go mediji že hvalijo kot najboljšo Placebo album od Meds? […]