Zlato v zobeh in povit obraz: avstralski razgrajač Genesis Owusu se v svoj prvenec zažene, kot da ni jutrišnjega dne. Gruvi elektro domislice, mastne sintetizatorske linije in funky soul mehkoba tvorijo žanrsko široko razprostrt Smiling with No Teeth. Čez vse to Owusu suvereno dostavlja na videz zlajnane raperske prebliske in pokvarjene ljubezenske pesmi – a se v resnici ruva z lastnim mentalnim zdravjem, poosebljeno obliko temačne sile, ki nas razžira od znotraj. Ta je najočitnejša v takojšnjem presežku The Other Black Dog, lažno razigrani himni samopomilovanja, ki se v iskanju odrešitve in potešitve vrti na mestu. Konstanten boj, ki smo mu priča skozi gostobesedne kitice in skoraj otroško spevne refrene, pa se odvija tako navznoter kot navzven. Tako imenovana črna psa sta v ohlapnem konceptu albuma namreč dva: prvo polovico napaja depresija, zatem pa se žarometi usmerijo še v rasizem. Owusu ob tem ostaja sočasno dostopen in čudaški, svoje vložke rad lomi, a jih sproti tudi pridno gladi. V zadnji trojici pesmi se zven nato dokončno omehča: pop soul melodije opevajo sprejemanje doslej doseženega, a hkrati priznavajo vse delo, ki še leži pred nami. Pomembni uvidi, zapakirani v drzne, organske kompozicije s celim kupom zagnanosti.
Matej Holc
AD
play_arrow
