Plata tedna

Folk rock glasbenik Devendra Banhart je izdal svoj deseti studijski album z naslovom Ma - zbirka 13 relativno kratke, a vseeno sanjske pesmi, ki so njegovo najbolj osredotočeno delo do zdaj, in čeprav je album nabit s pomenom, se nikoli ne zdi težko ali obremenjujoče za poslušanje. Banhart se izogne sintetizatorjem svojih zadnjih albumov in se pomakne na svojo kitaro in vokale, ki jih podpirajo godala, pihala, medenina in klaviature. Glasbeno gledano […]

House of Sugar je ena tistih plošč, ki so sočasno zasanjane in kompleksne. Brez zadržka se jo da poslušati kot glasbo za ozadje – a bilo bi škoda ostati le pri tem. Njen avtor, (Sandy) Alex G, ob tem pluje med žanri kot kak čudaški pop kozmonavt, a zlije vse slišano v nekakšen psihedelični indie folk pop. Njegove kompozicije so osnovane na precej standardnih prijemih; posamezne melodije so dovolj preproste, […]

Če novi Foals album lahko opišemo z eno besedo, je to gotovo “ambiciozen”. Ker pa ta izraz zlahka postane dvorezen meč, se je treba vanj še nekoliko poglobiti. O tem, da Everything Not Saved Will Be Lost Part 1 stremi visoko, priča že njegov naslov, skupaj z dodanim “Part 1”, pa tudi baladni sintetično-akustičen uvod, ki v besedilu vstopa v puščavo, kot da bi iskal veličino Spanish Sahare. Ko se […]

Nova plata soul fenomenov iz Bloomingtona je, če bi njihovo glasbo primerjali z žurom, počasen ples večera. Njihovo prej značilno živahnost in nekoliko opito veselost so zamenjali z orkestralni soul in umirjen potek skladb. Pleh so zamenjali s strunami, z backvokali pa so skladbam postavili zasanjan izraz in ozadje, ki nas odnese stran. Plata American Love Call sicer ni ljubezenska. Bolj kot opevanje je celota zaslišanje ljubezni in vpraševanje v […]

Meg Duffy je portal Pitchfork v nedavnem intervjuju oklical kar za najljubšo kitarista_ko vašega najljubšega indie rockerja: na svoji dosedanju glasbeni poti je med drugim igral_a v bendu Kevina Morbya in napolnil_a zvok plošč The War on Drugs ter Weyes Blood. Kljub temu pa najde čas za dodelan avtorski izraz s svojo primarno skupino Hand Habits, katere začetki segajo v leto 2012, pred vse ostale projekte. Placeholder, dodelan drugi album […]

Ne zgodi se vsak dan, da nekdo zvok preteklosti preslika v sedanjost tako suvereno in pristno kot Yola Carter. Britanka je za svojo vzela tipično ameriško glasbo, pobrala svoje vplive z vseh vetrov in ustvarila soul pop amalgam, kakršni so priljubljenost prvič dosegli v šestdesetih. A kot nakazuje akustična kitara, ki jo Yola igra na naslovnici, je nadvse močan, če ne najpomembnejši, pečat country glasbe s svojo uglajeno nežnostjo in […]

Ry Cuming, avstralski pisec pesmi in glasbenik, predstavlja Unfurl, svoj drugi album pod nadimkom RY X. Kot bi svoje surferske izkušnje preslikal v glasbo, njegov izraz odlikujejo mogočni tokovi, ki pa ne ostajajo na sončnem površju. Unfurl svoj utrip najde pod valovi, v azurnih globinah, kjer prične svetloba kopneti. Zamolklo zadržani, a vztrajni ritmi vseskozi podpirajo pesmi včasih hipnotičnega, zagnanega, drugič spet tesnobno samotnega vzdušja. Cuming kot inspiracijo navaja Jeffa […]

Gallipoli, album poimenovan po Italijanskem mestecu, je slogovna združitev vseh ustvarjalnih obdobij Zacha Condona. Idejni vodja ameriške indie zasedbe je romantik brez primere, ki svoje življenske situacije, boj z bipolarno motnjo in insomnijo ter nenormalno tremo izliva na papir. Cirkuške orgle, ki jih je dobil od klaviaturista potujočega cirkusa, so vedno njegov preperel zvok novega. Kakor smo vajeni iz prejšnjih albumov, je tudi ta skupek otožnih besedil in melanholičnih melodij. […]

Londonska formacija White Lies predstavlja svoj peti album, naslovljen preprosto Five. Na njem na prvi pogled ni nič drugače kot doslej; skupina še vedno črpa iz angleške post-punk, wave in elektronske pop tradicije, katere zvok so štiri desetletja nazaj izumile legende kalibra New Order ali Echo & the Bunnymen. Gladke, trepetajoče sintetične linije označujejo večino plošče, medtem ko jo dinamičen, povzdigujoč bas vztrajno vleče naprej. White Lies se je na […]