Plata tedna

Za svojo dvanajsto ploščo – drugo “redno”, odkar je iz Bandcamp solo fame prestopil k založbi Matador – Will Toledo odvrže kitaro. No, ne zares odvrže; le v veliki meri odloži na stran. V svoji produktivni lo-fi mladosti se je že posluževal žanrsko raznolikih pristopov, Making a Door Less Open pa je njegov prvi studijski izdelek, ki nosi primarno elektronski prizvok. Kot kaže, gre za “sodelovanje” s šaljivim elektro projektom […]

Londonska kantavtorica Laura Marling je spisala še eno v vrsti svojih tihih mojstrovin. Ustvarja že od najstniških let, Song for Our Daughter pa je njena sedma plošča, izdana le malo zatem, ko je avtorica stopila v svoja trideseta. Hčere zaenkrat nima, a pravi, da ji je pisanje z namišljenim otrokom v mislih dovolilo nasloviti samozavest in potrditve neposredno na mlajšo generacijo žensk. In res plošča kar žari od nežne življenjske […]

Čisto za začetek, ker itak ne moremo mimo tega: nova plošča Fione Apple je ena tistih redkih, ki ji je na portalu Pitchfork pripadla čista desetka. Pa ne le tam, blesteče ocene kar dežujejo, po seštevku na strani Metacritic je Fetch the Bolt Cutters trenutno celo najbolje ocenjen album vseh časov. Lahko za kakšno ploščo rečemo, da je popolna, da si tako enoglasno brezmadežne ocene tudi zasluži? Gledano objektivno: verjetno […]

Kaj v letu 2020 še lahko pričakujemo od The Strokes? Peterico ultra-kul Newyorčanov so kritiki pred skoraj dvema desetletjema postavili na piedestal rešiteljev kitarske glasbe. Že kmalu zatem pa ekipi preprosta, učinkovita garaža prvenca Is This It ni bila več dovolj; ambicije so se okrepile, sredstva za njihovo doseganje pa mutirala. Čeprav so priljubljenost ohranili, so The Strokes nizali eno fragmentirano ploščo za drugo, od njihove zadnje pa je minilo […]

Že en pogled in vsakemu opazovalcu je jasno, da je Thundercat poseben lik. Stilsko (pre)drzen, zajebant, fristajler, umetnik. Prav takšna kot njegova vizualna podoba pa je tudi njegova glasba: načičkana, pa vedar pristna. V uvodu svoje nove plošče se Stephen Bruner počuti kot astronavt, lebdeč v vesolju, njegovo izgubljanje samega sebe pa nežno podlaga jazzovska klaviatura. Že kmalu se album prekucne v sosledje nalezljivih melodij, ki se gladko pretakajo ena […]

Kanadska četverica Nap Eyes se svojega indie rocka loteva izredno lahkotno. Albume pridno niza na dve leti razlike; Snapshot of a Beginner je že njen četrti. Tako naslovu navkljub plošča ne zveni nič kaj začetniško, temveč se za njeno neobremenjeno fasado skriva dobra mera kompleksnosti. Bendovski zvok lebdi v zraku, ko za izris okvirjev pesmi izbira skoraj smešno preprosto ubiranje strun ali ravno prav obrzdan kitarski hrup. Frontman Nigel Chapman […]

Kitarska institucija Pearl Jam, ena poglavitnih skupin grunge scene devetdesetih, ostaja neomajna tako s stališča vitalnosti kot kakovosti. Po sedmih letih, daleč najdaljšem premoru med studijskima ploščama doslej, je nov udarec še toliko težji: Gigaton. Že post-punkerski prvi singl Dance of the Clairvoyants je napovedal svež veter v seattleskem štabu, ko je instrumentalno zagnanost dopolnil z nežnim elektronskim pridihom, Eddie Vedder pa je na ogenj prilil še eksplozivno izraznost, ki […]

Po odlično sprejetem prvencu iz leta 2017 se s svojim drugim izdelkom vrača najbolj zmuzljiva domača metalska zverina: Jegulja. Instrumentalni trio bobnov, kitare in baritonske kitare se v naslovu plošče več kot očitno obregne ob Metallico, kar pa je tukaj tudi edini resen trenutek neresnosti. Album je namreč do potankosti dodelan, v zajetni zvočni podobi prinaša kup zanimivih idej, predvsem pa neobremenjeno rokerskega poigravanja. Ritmika vseskozi odločno jaha, ob tem […]

Pot do Miss Anthropocene je bila dolga in trnova. Grimes je z novo glasbo po koščkih izzivala že več let, vmes izrekla kakšno krepko na račun svoje založbe 4AD ter se zaradi svojega zadnjega razmerja znašla v neprijetni medijski luči. Ko so singli z nove plošče končno pričeli kapljati na splet, so na prvo žogo le delno potegnili: manj spevni kot Visions, manj udarni kot Art Angels, Delete Forever pa […]