Tomaz

Passing. The momentary delusions of reality. Forgetting. The unseen scars of the past.  Remembering. The strange sounds of some sleepless nights. I saw the best minds of my generation destroyed by madness... – Allen Ginsberg

Minula dva tedna nista priklicala poetičnih in zasanjanih misli. Nasprotno. Brce resničnosti sva preživeli brez (očem vidnih) brazgotin. Ostalo je nekaj odrgnin, na katere sva namesto obližev polagali glasbo. Občasno blažilno. Toda včasih tudi glasba ne zaceliti ran resničnosti, temveč jih le še poglobi... A jadro si želi viharja, kot da v viharju bil bi mir! – M. J. Lermontov

Deseta je za spajanje navidez nezdružljivih reči, za poglede preko osebnih zidov. Si se puede! - C. Chavez

Današnja plejlista je vse tisto, kar se je v poletnih mesecih ujelo na kampl. No, skoraj vse. Danes nič babičinih skrinj, zvočnih potovanj, slušnih organov etc. Samo glasba. Zato smo tu.

Tisto, kar naju je v zadnjih mesecih navdušilo. Osupnilo. In se naju tako zelo dotaknilo, da sva nabili vsaj sto mailov v enem samem dopoldnevu.

Tokrat sva se odpravili na vetrovno morsko potovanje, bolj realno kot tista, o katerih ponavadi piševa. Kampl sva pustili doma, posledice znane. Razmetano. Neurejeno. In občasno odmaknjeno.  

Past. PRESENT. Future. UF. Boiler room LA. Boiler room LDN. Strong language. And some heavy pop shit.

Nabrano z vseh vetrov. Kar sva, kar želiva biti in kar bova. Urejeno na zeleni ravnici pod gradom.