Tomaz

Kaj v letu 2020 še lahko pričakujemo od The Strokes? Peterico ultra-kul Newyorčanov so kritiki pred skoraj dvema desetletjema postavili na piedestal rešiteljev kitarske glasbe. Že kmalu zatem pa ekipi preprosta, učinkovita garaža prvenca Is This It ni bila več dovolj; ambicije so se okrepile, sredstva za njihovo doseganje pa mutirala. Čeprav so priljubljenost ohranili, so The Strokes nizali eno fragmentirano ploščo za drugo, od njihove zadnje pa je minilo […]

Že en pogled in vsakemu opazovalcu je jasno, da je Thundercat poseben lik. Stilsko (pre)drzen, zajebant, fristajler, umetnik. Prav takšna kot njegova vizualna podoba pa je tudi njegova glasba: načičkana, pa vedar pristna. V uvodu svoje nove plošče se Stephen Bruner počuti kot astronavt, lebdeč v vesolju, njegovo izgubljanje samega sebe pa nežno podlaga jazzovska klaviatura. Že kmalu se album prekucne v sosledje nalezljivih melodij, ki se gladko pretakajo ena […]

Kanadska četverica Nap Eyes se svojega indie rocka loteva izredno lahkotno. Albume pridno niza na dve leti razlike; Snapshot of a Beginner je že njen četrti. Tako naslovu navkljub plošča ne zveni nič kaj začetniško, temveč se za njeno neobremenjeno fasado skriva dobra mera kompleksnosti. Bendovski zvok lebdi v zraku, ko za izris okvirjev pesmi izbira skoraj smešno preprosto ubiranje strun ali ravno prav obrzdan kitarski hrup. Frontman Nigel Chapman […]

Kitarska institucija Pearl Jam, ena poglavitnih skupin grunge scene devetdesetih, ostaja neomajna tako s stališča vitalnosti kot kakovosti. Po sedmih letih, daleč najdaljšem premoru med studijskima ploščama doslej, je nov udarec še toliko težji: Gigaton. Že post-punkerski prvi singl Dance of the Clairvoyants je napovedal svež veter v seattleskem štabu, ko je instrumentalno zagnanost dopolnil z nežnim elektronskim pridihom, Eddie Vedder pa je na ogenj prilil še eksplozivno izraznost, ki […]

Po odlično sprejetem prvencu iz leta 2017 se s svojim drugim izdelkom vrača najbolj zmuzljiva domača metalska zverina: Jegulja. Instrumentalni trio bobnov, kitare in baritonske kitare se v naslovu plošče več kot očitno obregne ob Metallico, kar pa je tukaj tudi edini resen trenutek neresnosti. Album je namreč do potankosti dodelan, v zajetni zvočni podobi prinaša kup zanimivih idej, predvsem pa neobremenjeno rokerskega poigravanja. Ritmika vseskozi odločno jaha, ob tem […]