Tomaž Pezdirc

Redko katera skupina na svoji trinajsti plošči na novo odkriva zvočno podobo kitarskega indie okvirja. Low je ena izmed takih skupin. Ena izmed tistih, ki ne napišejo slabega albuma. Ena izmed tistih vseskozi cenjenih, ki se redko znajdejo v soju žarometov. In čisto v redu je tako. Low spada v podtalje – in prav tja globoko orje tudi s Hey What. V osnovi je to čisto prava Low plošča; harmonije, […]

Zasedba Pavlov ima eno tistih imen, ki do potankosti ustreza njenemu zvoku – in ki ga je prav v ta namen tudi premišljeno izbrala. Siv brutalizem neimenovanih sovjetskih mest, ki ga prikliče pred oči, kot glasbeno spremljavo namreč rabi natanko ta kompakten post-punk odvod. Bobni kovinsko donijo, bas čvrsto vijuga v slogu zlatih osemdesetih, naš neizogiben pogojni refleks pa je lahko le gruvanje po ritmu. Aranžmaji stavijo na moč in […]

Surov bristolski kvintet Idles je lanske jeseni s ploščo Ultra Mono zadel duh časa: pesmi post-punk upora s pozivi k sočutju so z lahkoto osmislile drugi val korone, nakopičeni jezi pa ponudile konstruktiven odliv. Sedaj, ko suvereno jezdimo na vrhu četrtega vala, so Idles spet tu, da nas poberejo z dna morja. Dobesedno: njihova četrta plošča Crawler spremlja kalvarijo nekoga, ki se iz dušečega primeža travme zvleče nazaj na noge […]

Lindsey Jordan kot Snail Mail stoji v prvi vrsti aktualne indie rock smetane – svežega, neizprosno ranljivega glasu generacije Z, ki jo skozi njene plošče vidimo odraščati v realnem času. In Valentine je za Snail Mail neizpodbiten korak naprej. Kitar, ki so odlikovale rokerski moment prvenca Lush, sintetizator sicer ne zamenja, jih pa učinkovito podkrepi. Jordan priznava, da je album vsaj delno načrtno pristrižen na pop – da pa je […]