Svojo peto ploščo newyorški trio Yeah Yeah Yeahs servira skoraj desetletje po čudaškem Mosquito. Preko prešvicane mladostne energije je bend tekom obstoja mutiral v sintetični art punk – razvoj, ki ga Cool It Down zaokroženo povzame in nadgradi. Kompaktnih osem komadov se pretaka skozi medeno sintetizatorsko tvar, ki je še najbliže zvočni podobi It’s Blitz, a tudi popolnoma osvežena. Uvodoma se Perfume Genius odlično vklopi Spitting Off the Edge of the World, ki tli počasi, a zato toliko bolj boleče. Da pod spolirano fasado še vedno brbota cel kup zanosa, spoznamo najkasneje pri singlu Wolf, od katerega se cedi pena nekdanje stekline. Karen O je še posebej odrezava v Fleez ali Burning, dovoli pa si tudi trenutke introspekcije, predvsem ko ji ogledalo nastavi sin. Celoten album se zdi prešpikan z resničnimi ali navideznimi referencami na verze in melodije iz lastne ali popkulturne preteklosti. Če je to odraz samozavedanja, ki ga Yeah Yeah Yeahs premorejo, so za Cool It Down ubrali pravo pot, saj ostajajo preprosto – kul.
Matej Holc