Plata tedna: The Killers – Pressure Machine

The Killers po uspešni rehabilitaciji z Imploding the Mirage ne počivajo na lovorikah. Skoraj natanko po enem letu naslov njihovega novega izdelka, Pressure Machine, obljubja še večji bombast – a prinaša zanimiv obrat. Že res, da Brandon Flowers in kompanija iz misterija Las Vegasa že desetletje in pol kujejo pretirane himne po vzoru Springsteena. A kaj storiš, ko si pravkar izdal duet z šefom osebno? Obrneš se k lastnim koreninam, a na način, s katerim se svojemu vzorniku približaš bolj kot kadarkoli prej. V ta namen skupina odpre svoj sicer nabito poln zvok, mu da dihati, medtem ko Flowers svoje zgodbe črpa iz kraja, kjer je odraščal. Nephi v Utahu je ime dobil po liku iz Mormonove knjige, v njem – ali vsaj umetniško prikrojeni različici, ki jo tu slišimo – pa prebivajo žalostne sence ameriških sanj, odvisnost, hrepenenje in nezvestoba. Skupina se vseh velikih gest sicer težko otrese, refreni tudi vpričo izkopavanja lokalnih legend ostajajo odločni skupki dramatičnih floskul. A mnoge melodije zavijejo ravno prav mimo pričakovanj, da pritegnejo pozornost, dramo pa vanje vnašajo elegantne orglice (Terrible Thing) ali grozljivo škripanje kitar (Desperate Things). Gostja je tokrat zgolj ena, Runaway Horses s svojim pridušenim vokalom spremlja trenutna indie posvuduša Phoebe Bridgers. In kakor simbolika konjev slika nebrzdano svobodo, tako ne manjka tudi jeklenih konjičkov na vožnjah v neznano – ali drugih značilnih Springsteen prijemov, denimo naivno popolne preteklosti v In the Car Outside ali sanj o vzporedni sedanjosti v In Another Life. Vsi ti antijunaki iz zakotne puščave grešijo in zato tiho trpijo, odrešenje pa na koncu vendarle najdejo v objemu boga – tistega istega, ki greni življenje vsakemu, ki si drzne odstopati od pričakovanj povprečja.

Matej Holc