Poglavitni provokatorji ljubljanske trap scene, nastopaška atrakcija SBO, so v naše dnevne sobe končno splavili polnopravni prvenec. Naslov Trans skupina v promo tekstu naveže na stanje zamaknjenosti, slovensko politično tranzicijo, fluidnost seksualnosti. A tudi v glasbenem smislu njegov izbor ni naključje, saj v sveže zlovešči produkciji z lahkoto slišimo ravno – trance. Producent Papi Promaja navdih za podhlajene sinte in čvrsto basovsko pumpanje namreč črpa iz osladne elektronike devetdesetih, medtem pa se štirje MCji kot običajno potikajo po ulicah sprane Ljubljane. Ta se v potencirani parti preobleki uvodoma pretvori kar v mini Berlin, plošča pa svoj hudomušen razkorak med prcanjem in poveličevanjem prestolnice in domovine drži skozi celo dolžino. Za razumevanje nekaterih besedil, denimo prvega singla Psihonaut, spet rabimo najmanj slovar in/ali šifrant, preden se izgubimo v nizanju uličnih referenc, mešanju jezikov ali čudaškem naglaševanju. Nasprotno teče Trnow III / Povratek v Trnow precej bolj klasično repersko, dokler ne pogruntamo, da gre za vajo v slogu, poklon Klemnu Klemnu, ki skozi odisejado ponočevanja najde svojo pot v preddverje pekla. Sledi mu Salem, čudovit šlager, ki večinsko pripada zvezdniški gostji Anji Rupel. Poleg nje na plošči sodelujeta še MihaMih in Diiinzo iz zasedb AMN oz. Atlas Erotika – a tu se naveze in reference še zdaleč ne končajo. Idoli v enem samem komadu citira Otroke socializma in Big Foot Mamo, posluži pa se še prepoznavnih fraz celega kupa drugih skupin. Ni upanja nato priredi Borghesio, Venija pa refren Buldožerjeve Slovenije. Kaj se dogaja? SBO sočasno iskreno črpa iz domače popularne kulture, s katero je odraščal, hkrati pa jo pretvarja v post-vse, v meme material, kjer je dovoljeno, karkoli pač deluje. In Trans je dovolj premišljen, da deluje kot tovrsten umetniški kostrukt – hkrati pa ga kot brezsramno parti podlago že kmalu rabimo na odrih taistih zakajenih, prešvicanih klubov, ki jih opevajo njegove viže.
Matej Holc
