Gregory Porter ima glas, ki izstopa ne glede na to, kako je tekst izgovorjen ali kako mirno poje. Prav zaradi tega je uspel in prepričal že s prvim singom ‘1960 What?’ iz leta 2011, po treh izdanih albumih pa je Porter prejel tudi prvega grammyja. Vmes je sodeloval tudi z Disclosure in s tem postal prepoznaven tudi pri mlajšem občinstvu. In sedaj smo tu. Plata ‘Take Me To The Alley’ je v primerjavi z zadnjim albumom nekoliko bolj reflektivna, če ne celo platonsko nesrečno ljubezenska. Komadi so iz različnih kontekstov, dva iz zgodbic, ki jih Porter govori svojemu sinu, nekaj jih je odraz okolice in čustva, nekaj pa se jih razume kot obžalovanje dogodkov tekom življenja. Glasba sama je nekoliko prazna. Porter je povedal, da je za ta album čutil takojšnje zadovoljstvo in mu ni dodajal zvokov. A morda kljub vsemu pri nekaterih pesmih manjka polnost in dodatna glasbena podlaga. Zaradi tega bi lahko rekli, da je ‘Alley’ nekoliko nazadoval glede na prejšnje albume, a še zvedno nam ostane Porterjev neverjetni vokal.
