Ko nas je domača rock senzacija MRFY pripravljala na izid svoje nove plošče, je bilo jasno, da si želi razvoja – a v katero smer? Zaljubila se je priklopil na brnenje trap basa, Prjatučki zaplaval na nežnem jesenskem vetru, Tubaluga (Avatar) pa se je podal po razgrajaških stopinjah Nikki Louder (?). Slednji na plošči sicer manjka, vseeno pa že iz njenega naslova izvemo, kaj dobimo: Use. V primerjavi z “resnim” indie rockom prvenca Story najprej preseneti sintetizatorja poln zvok, ki si ga MRFY nemudoma vzamejo za svoje igrišče. Saj so zajebanti res že od samega začetka, tokrat pa neresnost dokončno prenesejo še v glasbo. Je na post-žanrski radijski planjavi res pomembno, ali s svojimi pesmimi misliš “resno”? MRFY svoj lokalno popkulturni staž in glasbene veščine tako izkoristijo, da se domala popolno preobrazijo v meme bend. O tem, da ironični pop rock pristop zanje odlično deluje, pričata dva razprodana večera v Kinu Šiška. Ali pa izkušnja mojega prijatelja, ki je album ob izidu čisto pohejtal, sedaj pa ga posluša – kot pravi komad Tobogan – “vsak dan, cel dan”. Ta pesem se z bogatimi aranžmaji prosto po ultimativni šabloni, Dan ljubezni, nagiba celo k slovenski popevki. Od posrečenih prebliskov mu sledita še garažni rif rock Prosti pad ter sanjavo izumetničen San Francisco. Edina domislica, ki ne deluje, je žal posiljeno pačenje v zaključnem Tvoj pizdun. A saj na tej točki vemo, kako je z MRFY. Ni treba, da so nam všeč v celoti. Pravzaprav je okej, če nam včasih gredo malo na živce. Dokler je tako, ostajajo bend, ki polarizira. In s tem bend, ki nas zanima.
Matej Holc – Holomondo
