Ben Gibbard and Co., bolj poznani pod imenom Death Cab for Cutie, so izdali svoj deveti album, verjetno njihov najmočnejši od leta 2010, ki dokazuje odličnost ustvarjanja indie-popa. Po dvajsetih letih pisanja in vseh glasbenih poskusov, od ‘playing it cool’ s punkom in rockom v stilu 60-ih do dodajanja novih stilov, so z grammyji neuradno postali prikaz potrte emo mladine. A z vsakim albumom so rastli in se nekoliko oddaljevali od te definicije. Na tej točki so se podali v zvok, ki se ogiba eksperimentiranju. Nič ne preseneča, nič ne pretresa, album je ekspertno sestavljen in ima zvok melanholije, ki nas vase vleče kot črna luknja. Melodije so čiste, s kombinacijo vseh instrumentov in vokala pa dosegajo vse več kot samo skupek posamičnih zvokov. Album nas pritegne in nas zaveže v udobje glasbe.
