LILAMORS je nov projekt treh starih prijateljev. S svojim prvencem When I Am Dead, My Dearest predstavljajo nov obraz, novo ime in novo estetiko. Slovenska vokalistka Ana Čop in njena skupina združujejo glasbene in tematske kontraste ter v ospredje postavljajo teme, ki so v sodobnem življenju pogosto odrinjene na obrobje. Glas, čist in jasen, razgrinja zgodbe iz tega in drugega sveta, zgodbe o miru in stiski, o ljubezni, življenju in smrti, o belih rekah in vijoličnem snegu. Nemški pianist Thilo Seevers z Ano sodeluje že več let. Leta 2020 sta pod okriljem producenta Ulija Rennerta izdala duo album ACTS!, Klopotec, na katerem sta upodobila njun nekonvencionalni pristop k tradicionalnemu jazzovskemu repertoarju. “Te pesmi še nikoli niste slišali na tak način,” je njuno atonalno izvedbo pesmi Someday My Prince Will Come komentirala avstrijska nacionalna radiotelevizija ORF. Po tragični izgubi mentorja in prijatelja Ulija Rennerta sta Ana in Thilo našla novega sodelavca v elektronskem glasbeniku in producentu Jaki Arhu, s katerim sta sodelovalaže pri singlu The Great Pinewood, ki je izšel jeseni 2020. Ta nova konstelacija pa se ni zadovoljila zgolj z upogibanjem in poustvarjanjem jazzovskih klasik. Osrednji navdih za album so našli v lirični poeziji, ki se dotika teme smrti, smrti, kot del našega življenja. S poetičnim pristopom h kompoziciji skupina ustvarja teksture in miniature ter pušča prostor za nenehne inovacije in razvoj. V letu 2023 predstavlja trio svoj prvenec, inovativno glasbeno delo, ki vodi jazz na nova ozemlja ambientalne elektroakustične glasbe. Album, ki je od leta 2021 nastajal kot kolektivno delo, vključuje poezijo iz zadnjih dveh stoletij ter izvirna besedila Ane Čop. LILAMORS vzpostavlja napredno estetsko identiteto in ustvarja nadrealistične kolaže navidezno slogovnih in tematskih kontrastov. Priznan švicarski bobnar in producent Gregor Hilbe je album označil kot “korak naslednje generacije, ki povezuje bogata kulturna polja domačega prostora in sveta v eno digitalno sfero, ki se brezhibno in globoko prepleta”.
Ali ni têma tista, ki okrepi svetlobo? Bok ob boku postavljeni kontrasti odpirajo nove poglede na že znano vsebino – koncept, ki ga tričlanska mednarodna zasedba LILAMORS pod vodstvom vokalistke Ane Čop raziskuje na svojem prvencu When I Am Dead, My Dearest. Preteklost in prihodnost, resnično in neresnično, ta in oni svet. Odločen korak, ki prepleta jazz z eksperimentalno elektroakustično glasbo ter tradicionalno poezijo z izvirnimi besedili in govorjeno besedo. Glasba kot ‘glitch’ v časovno-prostorskem kontinuumu. To fluidno zvočno vesolje je sestavljeno iz edinstvenih glasbenih utrinkov, razporejenih v nadrealistični kolaž. “V eni skladbi spremljamo osebo, ki se bori za notranji mir v tesnobnem okolju sodobnega življenja, v drugi razpravljamo o perspektivah življenja in smrti,” opisuje Ana svoja skrivnostna, včasih nekoliko zakodirana besedila. “Malo kasneje spremljamo dekle, ki se bliža robu tega sveta.”
Zdi se, kot da se med poslušanjem albuma spoprijateljimo z množico težavnih, negotovih ali skrhanih likov, ki nas popeljejo v njihovo deželo. LILAMORS so svojo geografsko mrežo iz izhodiščv Baslu, Berlinu in Sloveniji razširili po Srednji Evropi. Posledično tudi njihov slog vključuje toliko regionalnih in zgodovinskih odtenkov, da je glasbo nemogoče umestiti v standardno formulo. V uvodnih skladbah slišimo jazzovsko tradicijo, medtem ko zaključne skladbe bolj kažejo vplive sodobne elektronike in neoklasike. Ni naključje, da je uvodna skladba tega albuma naslovljena Outro. Ta odraža naklonjenost skupine do svojevrstnega humorja, hkrati pa nosi osebno pripoved vseh treh članov.
Jaka, Thilo in Ana so na glasbenem in osebnem področju v zadnjih letih doživeli velike spremembe, deloma tudi zaradi pandemije in izgube bližnjih, kar je močno vplivalo na glasbeno-vsebinsko tematiko tega albuma. Čeprav izhajajo iz tradicionalnega jazzovskega okolja, so se prepustili vključevanju tako tradicionalnih kot sodobnejših oblik umetnosti v svojo glasbo, da bi ustvarili nekaj novega in osebnega. S skladbo Outro so se poslovili od nekaterih elementov lastne preteklosti in sprejeli tisto, kar prihaja. Glasbene zgodbe, kot sta Slow Traveller in Dream Land, pričajo o tem inovativnem pristopu, ki doseže vrhunec v zaključni pesmi Home. “Ta skladba nam je resnično dala občutek, da nam je uspelo prispeti na novo točko, kjer smo se lahko udomačili,” se Ana spominja ustvarjanja te delnoimprovizirane cinematične zvočne tvorbe. Iz tega je razvidno, da je skupini LILAMORS uspelo ohraniti improvizacijski duh v svojem igranju, medtem ko se je v smislu zvočne estetike preselilana povsem nova ozemlja. When I Am Dead, My Dearest želi premostiti vrzeli, ki veljajo za nezdružljive – med sofisticiranim in preprostim, futurizmom in tradicijo, urbanostjo in ruralnostjo – in pušča odprto vprašanje, ali ta album res govori o smrti ali prej o rojstvu, ponovnem rojstvu in novi predstavljivosti tega sveta. Ne vemo. Nihče ne ve. Morda so vse, kar imamo, le predlogi.
