Radio Terminal V Živo
Plata tedna: Kokosy – Čustveni vrtiljak

Plata tedna: Kokosy – Čustveni vrtiljak

Kokosy so 4-dimenzionalno bitje pretežno glasbene nature, ki slovenski glasbosferi ponuja svež vetrič nedefiniranosti. Žanrsko se ne opredeljujejo. Leta 2019 so v svet poslali svoj prvenec z naslovom Hude bejbe na dopustu. Od takrat naprej so Martin, Boris, Anže in Izidor z nastopi na Škisovi tržnici, na Jutranjem koncertu na Valu 202, v Cvetličarni, v Orto baru in na podobnih vseslovenskih prizoriščih sejali svojo iskreno, čustveno in neobremenjeno glasbo. Tekom naslednjih dveh let so šli Koko-fantje čez množico nenapovedanih čustvenih vrtiljakov. Enega je pustila bejba, drugi je ruknil letnik na faksu, tretji se je znašel v eksistencialni krizi, četrtega pa je tudi pustila bejba (ampak se mu je življenje obrnilo na bolje). Vse te težke preizkušnje so inspirirale njihov drugi studijski album z naslovom Čustveni vrtiljak, takoj po izidu pa so ga predstavili na razprodanem koncertu v Kinu Šiška.

Foto: Tjaša Kučič

Takole sami opišejo nastanek komadov, ki so našli svoje mesto na albumu in pri katerem sta sodelovala še Primož Velikonja in producent Gregor Bajc,

Planeti se vrtijo so še iz prejšnje bolj nereflektirane ere. Pri Lani ne smo preverjali, do kod smo tehnično sposobni pripeljati našo glasbo. Za Lukatovo mami smo pustili naši zafrkantski energiji, da popolnoma improvizirano diktira, kako bo zadeva zvenela. Pri Gledam te smo šli v minimalizem, da je sporočilo vokala zares kristalno čisto kot potoki, ki jih rodijo brezmadežni snegovi. Za Marijo smo šli all in, zbobnali skupaj pevski zbor in poskušali pustiti pečat s prvim agnostično-ritmičnim komadom na slovenskih tleh. Pri Nekje je gorelo smo skupaj s trobilci raziskovali našo funky plat. Mislim nate smo prepustili čustvenemu izbruhu, ki ga pripelje brejkap, da zapelje komad tja, kjer najbolj boli. Pri Nočem bit srečen (hočem bit s tabo) smo kot že res prekaljeni mački iz precej “mid” komada tekom ene nedelje v studiju slučajno napravili največji benger. Pri Silvotu smo ekstremno napili Borisa in pustili, da nas je prevzela surova energija Maribora. Pri Predobra zame smo s pomočjo Pinkfloyd-esqe kitar ustvarili najbolj ambientalno in vetrovno pesem albuma. Pri Marmelada No.4 smo mikrofone pustili v predalu. Pri Bom res umru sam smo Kokosy komad najprej spremenili v Mrfy komad, potem v Siddharta komad in na koncu v “evolved Kokosy” komad. Za Outro pa smo šli na čaj k Borutu. Spet.”