Bratje Followill se od nekdaj niso ravno izkazali kot druščina glasbenih inovacij. Že sami začetki njihove kitarske odisejade so svojo bit črpali iz rokenrola južnih Združenih držav, ki so ga fantje zapakirali v trpek, s klišeji natrpan, a prepričljivo surov razvrat. Najkasneje z naduspešnicama Sex on Fire ter Use Somebody so se Kings of Leon nato udobno umestili v stadionsko rock nišo, zabetonirali svoj zvok in vztrajno pilili ostre robove svojih kreposti. Zanimivo, da so se v letu 2021 odločili priliko za inovacijo poiskati drugje; kot prva skupina na svetu so svojo novo ploščo namreč izdali v obliki kriptožetona NFT. Vsem aktualnim (in žal ekološko spornim) trendom navkljub pa naj na prvem mestu vseeno stoji glasba – in ta na albumu When You See Yourself pač štima. Razvrata v opusu te skupine sicer že leta več ni, kar pa ne pomeni, da ji manjka tudi vneme. Prvi znak življenja, The Bandit, je na sceno denimo zakorakal kot najbolj zagnan singl zasedbe vsaj zadnjih nekaj let. Tudi v ostalih poglavjih plošča najde zdravo presečišče med ustvarjalnostjo zgodnjih let skupine in njenim razvojem po preboju na radijske frekvence. Sploh nekatere od balad – 100,000 People, Time in Disguise – znajo pričarati pristen Kings of Leon obup prostrane ameriške pustinje. Zvok je, jasno, kalibru primerno popeglan, a tudi čez ziheraško glazuro neredko še sije duša piscev. Naj bo to kak posebej hrepeneč vokalni zavoj, tesen preplet brenčečih basovskih strun ali čvrst galop kot poper suhih bobnov – rokenrol je družini Followill pač zapisan v DNK.
Matej Holc
