Plata tedna: Jungle – Loving in Stereo

Je v času, ko gre v svetu tako rekoč vse narobe, pozivanje k upanju že dejanje upora? Kdor svojo ploščo naslovi Loving in Stereo, gotovo verjame vsaj v transformacijsko moč glasbe. Pokaže pa tudi, da svoj optimizem misli primarno na osebnem nivoju: ljubiti, vztrajati, predvsem pa plesati. Takšne so zapovedi, ki jih na svojem tretjem albumu narekuje britanska plesna senzacija Jungle. J in T, zasebno Josh Lloyd-Watson in Tom McFarland, vztrajata pri tem, kar jima gre najbolje: s soulom in hip-hopom prešpikane funky poskočnice, ki vztrajno kličejo h gibanju. Ko v intervjujih med vplivi navajata Daft Punk in Gorillaz, je povezava na dlani, pa vendar z enim očesom škilita tudi proti big beatu devetdesetih. Uvodni dve pesmi, sploh vodilni singl Keep Moving, preveva disko zanos zavidljive mehkobe – a kdaj kasneje zveni retro produkcija poglajena do te mere, da postane jasno, zakaj sta fanta za barvo naslovnice tokrat izbrala bež. Vokali vseskozi služijo predvsem kot dodaten instrument, ki kontrira sintetičnim piščalim ali trobilom. Izstopata prvič gosta v diskografiji benda: raper Bas dostavi kitice, polne neškodljive samohvale, r’n’b pevka Priya Ragu pa pesmi Goodbye My Love vdahne osvežujočo dušo. Med vrhunci velja izpostaviti še naspidirano dinamičen Fire, ki na sredi plošče prinaša prav to, kar obljublja naslov – in kar od te zasedbe nenazadnje pričakujemo.

Matej Holc