José González se s svojo četrto ploščo vrača uigran, kakor da ga nismo pogrešali celih šest let. S pristno nonšalantnostjo njegova nežna kitara in preprost izraz še vedno stopita čez vrata kot star znanec, ki nas s samo prisotnostjo nemudoma ovije v toplino. Njegov slog, od samega začetka izpiljen, je do danes osnova, ki jo González skozi diskografijo pomalem nadgrajuje. Podobnega loka se drži tudi Local Valley, ko si vzame nekaj značilno akustičnih viž časa, da razvije svojo globlje ležečo radoživost. Znaten del tu prispeva poudarjena ritmika, ki se prvič prikrade v Head On, tiho pesem protesta, s tem pa njeno odločno sporočilo dokončno poklopi z naoljenim strojem ubiranja. S pridušeno tropskim korakom se v drugi polovici ponaša prav Tjomme, ena od treh pesmi v švedščini. To je prvič, da se na Švedskem rojeni González posluži tega jezika, za povrh pa dva komada spiše še v španščini, maternem jeziku svojih argentinskih korenin. No, celokupno kljub vsemu prednjači angleščina, ki se ob strumnih strunah sprosti v svojo udobno vlogo hipnotičnega podtona. En stund på jorden, priredba pevke Laleh, proti koncu ponudi skoraj sakralno dvoglasje, kakršno v indie folk kontekstu hočeš nočeš spomni na Fleet Foxes. Honey Honey si zatem dovoli še komaj opazno prelivanje v ptičji napev. To je lahkotnost, s kakršno Local Valley, kot že tri plošče pred njo, odlebdi mimo – če ji dovolimo. A škoda bi ji bilo ne prisluhniti.
Matej Holc