Žan Hauptman domačim glasbenim navdušencem nikakor ni neznanka. Vsestranski ustvarjalec, ki je jazz petje doštudiral, klavirja pa se naučil sam, je poleg nastopov in sodelovanj v tujini danes dodobra vpleten tudi v štajersko glasbeno sceno. Na odru ga lahko srečamo ob Maji Keuc, kot člana Emkejevih Muzičarov, svoje spretnosti pa posodi tudi dvojcu 3:rma, ki je lani nastopil na Klubskem maratonu Radia Študent. Pod odločnim praporjem svojega priimka Hauptman sedaj predstavlja solo prvenec Finished, Not Perfect. Naslovu navkljub plošča zveni nadvse uglajeno: dokument pisca, ki ve, kaj počne. Čez svilen gruv pesmi sijejo poudarki jazz vragolij in r’n’b-jevske čutnosti, ki se enotno zlivajo v minimalistično dovršeno produkcijo. Hauptman sam pravi, da svojo glasbo riše, bendu pa pusti, da jo obarva. V ta namen se je obkrožil z nadarjeno – in šolano – ekipo, ki dobro ve, da nima smisla pacati na debelo, temveč raje pusti dihati tako pesmim kot Hauptmanovemu vokalu. Ta rad zveni ranljiv, ko opeva preproste strasti, skrite pod gladino tega poletnega zaliva. Otožnost, ki tako preveva ploščo, jo potopi v vzdušje zasanjanih razglednic v pastelnih barvah, kot iz nekega drugega časa. Tako odplavamo tudi, ko se med deset pesmi pomeša pet skic, ob glasbo postavljenih verzov Urške Supej iz 3:rma. Brez da bi razkrili preveč, lahko namignemo, da se pomenljiva poezija proti koncu prav tako zlije v pesem – in temu premišljenemu albumu doda še eno plast zaokroženosti.
Matej Holc
