Plata tedna: Darkside – Spiral

V projektu Darkside sta pred kakim desetletjem moči prvič združila razgledan producent Nicholas Jaar ter kitarski čarodej Dave Harrington. Njun prvenec Psychic je na podlagi nemudoma požetih pohval svoj staž sčasoma nadgradil v eno od dostopnejših psihedeličnih klasik zadnjega desetletja. Napram tam slišani, toplo prasketajoči zvočni ovojnici si Spiral dovoli biti bolj igriv, da ne rečemo čudaški. Glasba dvojca seveda še vedno jezdi po ozkih, temačnih cestah, tokrat sicer bolj premočrtno, (če)tudi za ceno dramaturgije. A sploh začetnih nekaj viž se zaplete v nemalo trenutkov, ki pridno strgajo po bobničih, preden jih avtorja razrešita v odločen gruv. Po treh komadih, ki tako trzajo in se lomijo, pa se v tok plošče udobno namesti ritmično neomajen Lawmaker – in jo potisne korak naprej. Mistični momenti, ki sledijo, poudarijo travnato organsko naravo produkcije, zato sočasno sovpadajo z estetiko naslovnice. Po principu, ki ga je izpopolnil Bon Iver, Harringtonov vokal vseskozi služi bolj kot instrument, saj je vsebina na prvo žogo le delno razumljiva. V zadnji tretjini preseneti s svetlim diskom navdahnjen singl Liberty Bell, ki ga poganja lahkotno akustična kitara. Psihedelični plemenski ritmi osemminutnega Inside Is Out There zatem ponovno zakorakajo globoko v džunglo, kjer na vsakem koraku ždijo nesluteni dražljaji. In ko se Darkside tako prebija skozi gosto podrast, je jasno, da svoje vplive skrbno izbira, nato pa vestno pretaplja v nekaj vabljivega, a strupenega. Si drznemo slediti?

Matej Holc