Ob izidu enajstega albuma Plus in pred velikim koncertom v Media Centru, posvečenim legendarnemu Sergiu iz Trsta, smo se pogovarjali z zasedbo Zmelkoow, bendom, ki že več kot tri desetletja spretno združuje humor, ironijo, absurd in presenetljivo natančne opazke o svetu okoli nas. Njihove pesmi so pogosto videti kot štos, a se pod površjem skoraj vedno skriva nekaj resnega, včasih celo precej filozofskega.
Goga Sedmak in Živa Jalovec sta navigirala med šalami o konzervah, galebih s sončnimi očali in hedonističnem tržaškem junaku Sergiu ter ustvarjanju, smislu humorja v glasbi, likih v kanonu slovenske pop kulture in o tem, zakaj je včasih najboljši komentar družbe prav dobro odmerjen štos.
Čau Goga, zakaj ste novi album stlačili v konzervo?
Album niti ni v konzervi, ampak gre za to, da je konzerva nosilec glasbe. Mi smo pač navajeni, da se album izda tudi v fizični obliki – tako da lahko ljudje nekaj primejo v roke. Gor je QR koda, preko katere se snamejo vsebine, v konzervi pa je kup naključnih neumnosti in jo odsvetujem odpirati. Je pa konzerva uporabna tudi kot hokejski pak ali dizajnerski klobuček.

Če bi morali v eni povedi povzeti bistvo Zmelkoow po več kot 30 letih: gre za muziko ali dober štos?
Oboje seveda. Ne glede na kup zafrkancije je naše bistvo še vedno ustvarjanje in igranje dobre muzike. Mislim, da je preveč resnosti v rokenrolu, pop-rocku ali kakorkoli že poimenujemo to špuro, enako kot preveč heca pri operaciji na odprtem srcu.
Kaj je danes drugače v načinu, kako nastajajo pesmi pri Zmelkoow? Je postopek kaj hitrejši? Se vam ljubi ustvarjati bolj ali manj?
Ustvarjanje komadov je itak ena lepših plati delovanja benda. Ko nam uspe sestaviti dobro pesem, je občutek verjetno podoben, kot ko lovcu uspe ustreliti jetija ali pa, ko zlatokop najde zlato palico. Nikoli sicer nismo bili pretirano učinkoviti, pa tudi zdaj nismo. Ampak nam je tak tempo čisto v redu.
Veliki veseli koncert 18. marca je posvečen tudi stoletnici rojstva legendarnega Sergia. Novi album prinaša novo verzijo legendarne pesmi Sergio. Kaj za vas osebno pomeni ta lik in kako to, da je prav Sergio postal del kanona slovenske popkulture? Poleg recimo Marija Špinela, tete Estere, Špele s planin idr. Zakaj ste se vrnili prav k njemu?
Ko smo tuhtali, kaj bi bila rdeča nit koncerta v Media centru, smo kolebali med promocijo 11. albuma, 30-letnico izida plošče Čiko, Pajo in Pako in še čem. Ampak vse je zvenelo premalo pompozno, tako da smo na koncu pograbili novico raziskovalnih novinarjev, da letos Sergio, v kakršnikoli reinkarnaciji že, praznuje 100 let. To pa je že cifra, ki gre v uho. Sergio je za prebivalce Obale mit, legenda in realna pojava hkrati – arhetipski Tržačan, ki v nedeljo zvečer 30 na uro cik-caka iz Portoroža proti Trstu po obilnem kosilu in dveh litrih malvazije.

Vaša besedila vedno hodijo po tanki liniji med humorjem, ironijo in eksistencialnimi vprašanji. Se vam zdi, da je humor danes še bolj potreben kot v devetdesetih? Ga sploh rabimo? Ni čas za resnost?
Humor, če je dober, je v nekih zdravih dozah vedno koristen. Mislim, da je odsotnost humorja povezana s pomanjkanjem inteligence in volje do življenja. Marsikdaj je vsebina bolj slišana in bolje razumljena skozi dobro podan štos kot skozi neko pridigo ali suhoparno podajanje dejstev. Je pa seveda treba biti včasih tudi resen; celo v »zabavni glasbi«.
Zmelkoow ste od začetka znani po tem, da se niste pretirano prilagajali glasbenim trendom.Kako vam uspe ohraniti relevantnost?
Mislim, da je glasba dobra le, če jo delaš brez preračunljivosti. Mi ustvarjamo v estetskih okvirjih, ki jih poznamo in so nam všeč. Saj malo se širijo skozi leta, ampak si ne predstavljam, da bi kdaj začeli ustvarjati trap ali narodno-zabavno … Če je to, kar delamo,
publiki všeč, super; če ne, bi pač za svoje veselje to v vadnici ropotali. Nenazadnje smo kar nekaj let to počeli preden so nam dovolili stopiti na odre.
Vaše pesmi pogosto na (samo)ironičen način komentirajo družbo. Ali čutite, da ima glasba tudi družbeno odgovornost? Če ja, na kak način?
Ima. Sicer manj kot koncem prejšnjega stoletja, ko je bila glasba en ključnih elementov identifikacije in uporništva. Je pa še vedno lep medij za kritiko neumnosti, kiča, pohlepa, zlobe ipd. Meni se zdi lepo že, če komu, ki deli naš okus in poglede na svet, pokažemo da nas je več takšnih čudakov, kot je on; ali pa da takšnim ljudem polepšamo večer s koncertom …
Precej Zmelkoow komadov je praktično ponarodelih in jih občinstvo poje od začetka do konca. Kako se počutite, ko na koncertih poslušate množico, ki pozna vsako besedo? Kaj pravi vaš ego, kaj pravi vaš id?
Glede tega smo člani benda zelo različni. Eni egotu pustijo, da se napihne in prekrije nebo, eni pa ga držijo na kratki verigi, kjer nemočen cvili in prosi za milost. Je pa seveda lepo videti, da so nekateri komadi prestali test časa – ponavadi je to relativno zanesljiv pokazatelj, da je nekaj dobro.
Zmelkoow pogosto združujete absurd, filozofijo in vsakdanjo realnost. Odkod ideje? Insipracija?
Deloma je ta kombinatorika posledica različnih karakterjev, interesov in izkušenj članov benda, deloma pa nihiloidno-šizofrenoidnega profila avtorja … Smo dokaj razmišljujoči ljudje in hecno bi bilo, če bi se omejili na tekste »nocoj s teboj, ojojoj«. Seveda pa imamo vsi vživljenju boljše in slabše trenutke, tako da so komadi dejansko odsev tega, kar živimo, vidimo in razmišljamo. Ob posebno dobrih trenutkih spustimo iz kletk v naših glavah poredne goste iz drugih dimenzij …
Vaša glasba nagovarja več generacij: od tistih, ki so vas poslušali v devetdesetih, do precej mlajšega občinstva danes. So mladi feni danes drugačni?
Niti ne. Že to, da si fen od Zmelkoow, pomeni, da si en kos čudaka. Mislim, da je našim fenom skupno, da so v svojem jedru malo pobalinski, uporniški, ali pa vsaj tolerirajo naše pobalinstvo. Kar je ok. Mladi ljudje ne smejo biti resignirani, podredljivi in pasivni. Če ne, so starci že kot mulci.
Je Bit danes kaj bolj srečna?
Bit pravkar pije šesti mojito in prepeva Kekčevo pesem, tako da mi deluje kar v redu.
Pozdravite Sergia in vsem skupaj vse najboljše!
Hvala! Vabljena na košček torte.
Vstopnice za veliki koncert 18. marca v Media Centru dobite v predprodaji tukaj



