Po uspešnem projektu s Katjo Šulc tvojo avtorsko muziko sedaj slišimo tudi v predstavi Antikrist. Kako je prišlo do sodelovanja z gledališčem Hybrid Theatre in kje si črpal navdih za muzko v predstavi?
Res je, pred kratkim se je zgodila premiera predstave An+ikris+, ki je pustila res velik pečat v moji glasbeno producentski karieri. Gre za najzahtevnejši projekt, kar sem jih kadar koli delal, moram reči, da mi je predstavljal res velik izziv. Letos poleti je v kontakt z menoj stopil moj prijatelj Siniša iz Pule, ki se zelo dobro pozna z režiserjem Alenom Prošićem. Spoznali smo se in z njim začeli nekako razpravljati o celotni predstavi. Sam se za delo odločim po občutku oziroma, če je vzdušje pravo. In tu je bilo tako. Ideja, ki mi jo je predstavil Alen, je bila res na prvi trenutek malo šokantna in malo provokativna, kar pa me je le še bolj pritegnilo k projektu. Pritegnila pa me je tudi celotna mentaliteta Hybrid Theatra. Alen je imel že par osnovnih idej, ki jih je črpal iz klasične glasbe, in tu sva se ujela. Zaradi mojega strahospoštovanja do klasične glasbe in njenih glasbenikov npr. Bacha, Zimmerja, Purcella itd., ki so zaznamovali različna obdobja, je bil to velik izziv za mojo produkcijo, kajti prvič sem se lotil produciranja in semplanja klasične glasbe. Kar, moram priznati, mi je predstavljalo veliko težavo. Vendar pa je na koncu vse skupaj dobro uspelo, in to je moč čutiti tudi v komadih, ki smo jih ustvarili skupaj z Alenom. Verjamem, da bodo v prihodnosti moji komadi šli tudi v to smer, vsaj kar se tiče bass glasbe.
Eksluzivna premiera komada:
Pier – Lazy M.F ( An+ikris+ )
Za to priložnost sem se odločil za komad z naslovom Lazy M.F., ki prikaže enega od provokativnih momentov v predstavi. A o tem ne bom govoril, ker to mora človek videti in začutiti. Naj ob tej priložnosti povabim vse, ki podpirajo glasbo in teater, da naj si po novem letu ogledajo ponovitev predstave.
Poleg vsega naštetega sodeluješ in snuješ, ustvarjaš še z …
Uf, zadnja tri leta so bila res intenzivna….sploh kar se produkcije tiče. Lahko sem res zadovoljen oziroma srečen, kar se tiče izdaj pri tujih založbah. Zadnje leto sem bil aktiven z dubstep singli, ki so pustili res dober pečat v tujini, trenutno pa zaključujem nove komade za londonsko založbo Forward Ever. Pri istoimenski založbi bo tudi konec novembra izšel nov remix, ki sva ga s Fujem sproducirala za angleško-jamajškega izvajalca Jaha Mirikle. S Fujem med drugim še vedno pripravljava RootsInSession Sound, s katerim sva tudi v zadnjih dveh letih nanizala veliko remiksov za tuje založbe. Sodelovala sva s Kirilom Džajkovskim, Dubiozo Kolektiv, Skalatorjem, Alexandro Ilievski ter Davidom Boomah. Slednji je letos spomladi izdal svoj album pri legendarni d’n’b založbi V Recordings in s Fujem sva za ta album prispevala en komad.
Seveda pa je v Londonu, kjer je bass kultura veliko bolj razvita in ljudje vedo kaj delajo, veliko drugače kot pri nas – to vemo vsi. Vendar pa sam menim, da glasba na koncu vedno zmaga. Zato je moj moto v življenju: delaj, kar najbolje znaš, delaj po občutku, verjemi vase in dosegel boš cilj, ker se v življenju vse da.
Prav letos je že deseta obletnica RootsInSession Sounda
Letos smo zabeležili 10 let odkar smo naredili prvi mikstejp z naslovom KUS KUS. Mislim, da so naši mikstejpi pustili velik pečat v slovenskem prostoru. Na žalost pa mikstejp kultura izumira. Veliko DJev se ne zaveda, da so mikstejpi lahko dobra naložba za prihodnost, odvisno seveda, kaj bi rad dosegel v glasbi. Jaz sem svoj prvi mikstejp naredil leta 1999 in to dobesedno na “tejp” (kaseto) in lahko rečem, da sem naredil prvi resni jungle d’n’b mikstejp pri nas. Nato so sledili še ostali projekti – za seboj imamo cel kup miksov, od Kus Kusov do Shishmish mikstejpa, ki je tudi naredil velik, velik preobrat na področju urbane scene na Balkanu. Rdeča nit RootsInSession Sounda pa bo zmeraj ostala reggae kultura, ki je začinjena z različnimi derivati, od duba, jungle, hip hopa, dubstepa, d’n’bja itd….
Kaj trenutno poslušaš na ipodu, doma, kaj bi izpostavil in kateri koncert se te je dotaknil v zadnjem letu?
Ipoda nimam (smeh). Doma sem bolj malo, ampak, ko le lahko, poslušam radio BBC1 Extra – oddajo Davida Rodigana (katerega morate nujno poslušati reggae fani). Drugače pa poslušam res vse, ne predalčkam glasbe, ker obstajata samo dobra in slaba glasba. Kar se koncertov tiče, lahko omenim največji reggae festival v Evropi, Rototom Sunsplash ki se je pred nekaj leti preselil iz Italije v Španjio. Lani sva bila s Fujem tam – in tu je res škoda izgubljati besede – gre za festival, na katerem moraš biti. Zelo dober pa je bil tudi koncert Sade, ki sem si ga lani maja ogledal v Nemčiji. Bilo je, kot da bi doma poslušal njeno plato! Res, treba bo večkrat iti na take koncerte. Tega je pri nas premalo…govorim o kvalitetnih, drugačnih koncertih, ne pa o enih in istih izvajalcih, ki stalno hodijo v Ljubljano.
Za konec še vprašanje, ki se ne tiče glasbe…pred kratkim si prvič pretekel LJ maraton.
(smeh)
Joj, to pa je bil eden izmed najlepših trenutkov v mojem življenju! Še danes ne dojemam, da se je to res zgodilo. Res je, aktivno tečem zadnje tri leta. Razlog, da sem začel teči, je bil zdravstvene narave, ki se je zgleda moral zgoditi, ker če bi mi nekdo tri leta nazaj rekel, da bom letos pretekel 42 km, mu ne bi verjel. Ampak – never say never! Definitivno mi je tek spremenil življenje, težko je govoriti o tem, lahko pa samo rečem, da se je od takrat, ko sem dobil zeleno luč za rekreacijo od Dr. Bajroviča, vse spremenilo za 360 stopinj – od tega kaj počnem, do tega kako počnem. Spremenil sem prehrano, sprememba pa je opazna tudi v kreativnem momentu. In najbolj pomembno je, da mi je tak življenjski stil postal en hud užitek.
Da še enkrat ponovim: delaj, kar najbolje znaš, delaj po občutku, verjemi vase in dosegel boš cilj, ker se v življenju vse da. In tako boš tudi srečen!
