Ko boste šli na koncert Hamo & Tribute 2 Love 16.2. v Kino Šiška, se vam bo nasmehnila sreča v lubezni, ob poslušanju novega albuma 3P pa se vam zna pospešit utrip srca. V naš studio je prišel Matevž Šalehar Hamo, frontmen skupine H&T2L, in povedal nekaj besed o novem albumu, prihajajočem koncertu in bežigrajski delti.
Nov album prihaja, koncert bo. Kaj je zdaj v ospredju, s čim se bolj ukvarjaš?
Plata je zdaj meni na nek način že preteklik. Posneta je, zdaj se z njo ukvarjajo druge instance in ni več v mojih rokah. Na koncertu v Kinu Šiška pa jo prvič predstavimo.
Torej koncert … Vadite vsak dan na polno?
Ja, jaz vsak dan. Ne vem, če sem že kdaj toliko vadil. Se mi zdi, da še ni dovolj dobro odigrano, čeprav so poslušalci na vajah komentirali – med njimi profesionalni glasbeniki, da je to že to. Ampak ja, do sebe si vedno najbolj kritičen. In vedno veš, kaj še manjka in kako bi lahko bilo še bolje.
Koliko časa so nastajali komadi za 3P, so vsi novejšega datuma?
Ja, vsi so nastali po zadnji plati Pol S. Ampak nekateri komadi nastajajo res dlje časa. En verz se ti lahko 5 let valja nekje zapisan, po vseh izkušnjah in novih doživetjih pa lahko napišeš cel komad. To plato sva napisala z Denisom Horvatom Dukijem, na kup sva vrgla ~100 komadov in našla presek množice, ki je pasal skupaj po soundu. Že na prejšnji plati je bil Duks vpleten v to, kakšen sound bo na plati, pri tej pa je še toliko bolj.
Kitare so še vedno v ospredju?
Ja, še vedno je kitarska plata. Prejšnja je bolj dirty, nova bolj organizirana. Z Denisom sva našla nov sound, songwriting je speven, bolj popiš. Solažam sva dala nove melodije. Solo je bolj organiziran in je zato je bolj jasno, kje se da it po svoje, na valu borbe. Na koncertu bo improvizacija še vedno absolutno možna.
Kakšen sound pa bo imela plata?
Sound bo še vedno na momente dirty, na momente clean in naš, tak kot je. Na prejšnji plati je bil bolj dirty kot smo, npr. v živo je niti nismo mogli odigrat tako, kot je bila narejena. V bistvu bi jo morali it zdaj snemat, ker bi imela plata zdaj čisto drug sound.
Nova plata nam je uspela tako, da z miksom ni treba reševat songwritinga. Prejšnjo plato sva z Denisom naredila zelo analitično, komade posnela vnaprej in šele potem smo šli snemat v studio. To plato pa sem zdaj akustično posnel sam, čisti Bob Dylan, potem pa smo se zaprli v studio.
Album 3P izide 16. februarja, na vinilu. Vinilka ima dve strani, blue side in red side, modra je zasanjana in žalostna, rdeča pa malo bolj happy.
Kdaj se lahko veselimo, da album 3P izide na cedeju?
Septembra. Bo pa na cedeju nekaj več komadov kot na vinilu.
Rdeča nit je še vedno lubezen?
Seveda, lubezen je tema tudi tega albuma in lubezen bo vedno osrednja tema.
Kakšna lubezen? V vseh agregatnih stanjih. (Smeh) To je point. Lubezen prevečkrat razumemo kot ‘plišast medvedek & čokolada’, kjer rabiš še insulinsko injekcijo. O tej se preveč govori. Tak žameten je samo prvi mesec, lubezen pa se pojavlja na več nivojih.
Komadi so v slovenskem jeziku, ste obupali nad angleščino? Zakvaj?
Iz čistega oportunizma. (Smeh) Ker nas nihče ne razume, spoh radii ne. Jezik je ponovno in spet in še vedno slovenščina. Začeli smo z Vija vaja ven na prvi plati, ker so radijci težili, da nas ne bodo vrteli na radiih, če bodo besedila v angleščini, mi pa smo hoteli, da vendarle nas vrtijo. Radi imamo radio. Zato.
Na prvi plati nam je uspelo najt ta sound delta bluesa, plata ja dobra, a se seveda ne sliši tako dobro kot Stevie Ray Vaughan ali Jimi Hendrix. Potem se je zgodil jezikovni premik in dobili smo bežigrajsko delto. Tu smo pa lahko najboljši. Dokazali smo, da se da delat in špilat slovenski blues. In to dobro. In zdaj me kot tekstopisca dejansko kdo razume. Meni je super dobiti mnenje o tekstu. Ko sem pisal v angleščini, tega ni bilo, nihče ni komentiral tekstov. Ljudje pa zdaj dejansko poslušajo in pojejo tekste. V obeh primerih/jezikih sem pripovedoval zgodbo, a jo zdaj več ljudi razume, sliši. Smo si pa tako žal zaprli vrata do Wembleya. (Smeh)
Prej sva se dotaknila sodelovanja z drugimi artisti/pevci …
Na enem komadu je gost moj bivši prjatu Rudi Bučar, slučajno se je znašel zraven. (Smeh)
Naredil sem en komad, ki paše v to najino prijateljsko zgodbo. V mislih sem imel njega in frende, s katerimi se premalokrat dobimo in spijemo pivo. Bučar je posnel še nekaj back vokalov, ker res obvlada. Je sint na vokalih.
Ne sodelujemo veliko z gosti, a to le zato, ker te gosti lahko zaklenejo v neko pričakovanje, kako je treba komad odigrat. Sodelovali smo z Vladom Kreslinom, bil je gost pri Tiho, z njim se res da igrati, solirati po svoje, sicer te pa gost lahko preveč bremza. Najboljši špili so takrat, ko gremo lahko še mal dlje.
Si pa ti večkrat kje gost …
Ja, veliko ponudb imam za biti gost. Se mi zdi, da samo zato, ker Tokac nima časa. (Smeh) Ogromno ponudb dobim, a povsod res ne morem sodelovati. Radio zdrži 4 komade z mojim glasom na leto, ne 40. Mlajši bendi bi se mogoče tudi radi malo šlepali na že uveljavljen bend, ampak v brend je vloženo toliko dela, časa in energije, da ga ne smemo preveč razvodenet. Nismo še tako prepoznavni kot The Rolling Stones, da bi si lahko to privoščili.
No, z Mladimi levi nastopam. In ja, komad Can Tree s Sonic Brothers je zdaj zunaj. Pa pri Guštiju sem gost na enem komadu na plati, ki jo zdaj pripravlja.
~30 dni je do koncerta? Kaj potem?
Določenih imamo že nekaj koncertnih datumov, ki jih objavimo februarja. S plato 3P gremo po celi Sloveniji. Na koncertih seveda ne bomo igrali samo nove plate, bodo tudi starejši komadi na setlisti. Zdaj se ukvarjamo z novim kitaristom in starim materialom, uigravamo pa že tudi nov material. In počasi bomo začeli razmišljat, katerih ~25 komadov bomo igrali v Kinu Šiška in naprej.
To je zdaj tretja ali četrta plata?
3P je tretji studijski album, uradno pa je to naša 4 plata. Izdali smo The Bootleg plato, ki jo ima 180 ljudi. Toliko ljudi je namreč dolpotegnilo album z dostopom, ki so ga dobili na koncertu, s katerega so posnetki. Luštna ideja, a takrat je bila tehnologija še nedorasla temu konceptu. Ljudje so snemali in fotografirali koncert in nam poslali material, mi pa smo potem material zmiksali in naredili posnetke. To je bilo že leta 2009.
Postava ostaja nespremenjena?
Ja. (Smeh) Postava se bo malo spremenila. Uroš Primožič – Spretan odhaja na očetovski dopust, saj ravno pričakuje otroka in se bo posvetil uspavankam za nekaj časa. Spretana tako menja Peter Dekleva, čarovnik na kitari. Meni se zdaj smeji, ker sem razbremenjen, kar se igranja kitare tiče, in si bom na ta račun kak tekst več zapomnil. On je super, poznamo se že leta in smo se takoj ujeli, beseda je stekla ob prvem požirku piva. Tudi glasbeno se zelo dobro razumemo. Ko smo iskali zamenjavo, smo iskali ne-blues kitarista, da dobimo nov sound. Slika je dobila neko drugo dimenzijo. To se ne bo poznalo na preizkušenem, starem materialu, na frišnem materialu pa absolutno.
Vedno je bolje igrati z boljšimi od sebe. Zato sem tudi pri Mladih levih, saj imajo ogromno izkušenj, praktično vse vedo o muzki. Ego pustiš doma in greš na vajo in srkaš znanje in se učiš in narediš vse, kar ti rečejo. (Smeh)
K nam je zdaj prišel nov član, ego je seveda prinesel s seboj. In vsak član benda ima svojega, tudi Profesor, Martin Janežič Buco, tudi Denis Horvat Duki in tudi Uroš Škerl Hipi. Ampak smo našli neko simbiozo za naše egote. Super je in pomaga, če se znajdeš v različnih vlogah, v drugih bendih. Pravzprav vsi v H&T2L igramo občasno še kje drugje. Da nismo preveč v coni udobja znotraj našega benda.
Dobiš kdaj tremo?
Pred novo plato vedno. In pred koncerti. A se naučiš živet z njo. Problem je takrat, ko nimam treme, takrat se mi zdi, da potem ni dober špil. Prav hočem jo imet.
Single prihaja in bo na vseh radijskih postajah?
Single prihaja in bo na nekaterih radijskih postajah, na vseh pa ne bo. (Smeh) Ne paše naša muzka na določene radije, tam ni prostora za lubezen. Je pa res, da bendom manjkajo ti radiji, ker bi imeli z njihovo pomočjo večji doseg. Ampak, če smo preživeli 10 let brez njih, bomo še naprej. Se mi pa zdi, da nas bodo počasi morali sprejet in začet predvajat, saj imamo res vedno več poslušalcev in vedno več ljudi zanima naša muzka.
Zanimivo je spremljati lestvice najbolj predvajanih slovenskih skladb vsako leto in kako se te razlikujejo med seboj. Če primerjava recimo lestvico radia Val 202 in kakšno drugo. Recimo Balladero in Kobal sta le na valovski lestvici …
Ja, deluje kot da se imena ne bi smela ponavljati med sabo. Pred 10. leti so se imena ponavljala v ~70%, zdaj pa prekrivanja praktično ni. Dinozavrski sekciji (Mi2, Kreslin, BFM, Siddharta, …) se morda objavi več komadov, več vsebin, mladim je pa res veliko težje uspeti.
Videospot za single bo?
Videospot bo, vrtel se bo na Youtube-u in najbrž tudi kje na teveju. Mogoče na Točki. Res pa je, da glasbenih oddaj praktično ni več. Pa še tam bendi sami s frendi glasujejo za svoje spote. Tako se dobiva lestvice. (Smeh)
Če si že uveljavljen glasbenik, prideš prej med predloge, uredniki te hitreje uvrstijo v glasbeno shemo. So pa čudni časi za promovirat muzko. Težko je zdaj biti mladinec. Veliko mladih me sprašuje za nasvet in rade volje jim pomagam.
Pa se pri nas da živeti od muzke?
Se. A ne dobro. (Smeh) Ne gre za odrekanje, enostavno ‘mir pa jurja za pir.’ Večino denarja tako ali tako investiraš naprej v muzko. Niti približno pa ni enostavno in ni sanj, ki jih prodajajo talent showi. Je zabava, je koncept televizije, a za te talentirane mulce sledi potem res veliko razočaranj.
Je bil Ansambel bratov Šalehar bolj popularen kot so zdaj H&T2L?
Kompleksno vprašanje … Predvsem so bili Babewatch hitreje popularni. In res ogromno koncertov smo imeli, ~130 na leto. Mi smo imeli lani s H&T2L 53 koncertov, pa smo jih imeli več kot Siddharta in BFM skupaj. Seveda ne štejemo številčnosti publike, le število organiziranih dogodkov. Ogromno koncertov imajo tudi Prismojeni profesorji bluesa. Tu ne gre za tekmo, le za primerjavo v času. Včasih je bilo tudi lažje zaslužiti denar s špili, scena je bila bolj organizirana, ljudje so več hodili na koncerte.
…
Koncert 16. februarja v Kinu Šiška bo predstavitev novega albuma 3P. Plata za vse, ki verjamete v pravo lubezen in ne tisto klišejsko rdeče-vrtnice-bonbonijera-fensi-šmensi-cukr lubezen. Za utrip srca.
Tekst & foto: Živa Jalovec