Pred koncertom na Exit festivalu smo se pogovarjali z Grahamom Candyjem, mladim novozelandskim glasbenikom, tekstopiscem in igralcem, ki trenutno živi in ustvarja v Berlinu.
Pred kratkim je izdal album ‘Plan A’ za katerega je dobil odlične odzive, kar potrjuje trenutna zelo uspešna turneja, v sklopu katere bo nastopil tudi na Exit festivalu v Novem Sadu.
Za začetek nam povej nekaj o svojih ustvarjalnih začetkih v Novi Zelandiji. Začel si s plesanjem, nadaljeval z igranjem, nato dodal še petje. Kako to, da so te pritegnile vse te stvari?
Mislim, da sem bil že od vsega začetka performer, plesalec sem bil že preden sem se rodil. Ves čas sem nekaj nastopal. Najprej sem začel s plesom, nato z igranjem, vse zelo intenzivno, predvsem zaradi sester in brata, ki so ponavadi zelo tekmovalni. Najstarejša sestra je začela za latinskimi plesi, potem pa smo vsi za njo rekli, da tudi mi hočemo plesati. Vsa družina je zelo talentirana, prav tako pleše, igra in poje, vendar ne profesionalno.
To so bili tvoji začetki, nato pa si na eni točki začel igrati v bendu in nekoliko opustil igranje ter plesanje. Vmes si se ponovno vrnil k plesanju, ampak tvoja prioriteta je trenutno samo glasba, kajne?
Še zmeraj imam vse rad. Zadnjič me je nekdo vprašal, kaj od tega imam najraje, ampak se ne morem odločiti. Mislim, da tukaj bolj kot da, kaj imam najraje, govorim o tem, da sem se odločil, da se osredotočim samo na eno stvar in jo razvijem v celoti. Kljub temu, da se že vse življenje ukvarjam s plesom, igranjem in glasbo, imam nek občutek, da je glasba jedro vsega in da se moram osredotočit na ustvarjanje le te in petje. Glasba je nekaj kar sam ustvarim, je nekaj kar prihaja iz mene in nekaj, kjer sem lahko iskren, zato sem jo izbral kot pot mojega ustvarjanja, saj sem z njo lahko resničen jaz. A še zmeraj si rad nadenem kostum in se pretvarjam, da sem kdo drug ali zaplešem na glasbo koga drugega.
Z glasbo si se začel intenzivneje ukvarjati, ko si se preselil v Berlin. Si koga poznal že prej, morda Allena Farbena, ali si se najprej preselil in šele tam začel spoznavati ljudi in nadgrajevati glasbeno kariero?
Ko sem prišel v Berlin, nisem poznal nikogar. Prve dni sem bil nekoliko izgubljen, bilo je novo okolje, popolnoma novi ljudje. Ravno, ko sem prišel, je več tisoč ljudi praznovalo parado ponosa, vse je bilo polno dogajanja. Takrat sem tudi spoznal Allena Farbena in potem so se razvila poznanstva, ki so vodila k sodelovanju.
Čeprav vemo, da je Berlin eno vodilnih mest na področju glasbe in glasbenih producentov ter dj-jev, kako to da si se odločil prav zanj in npr. za London?
Moj manager mi je ponudil selitev in spremembo v karieri. Veliko sem slišal o Berlinu, veliko dobrih stvari je tam nastalo, veliko priložnosti dobiš. Poleg tega pa je Berlin v centru Evrope, kar pomeni, da lahko z lahkoto potuješ tudi kam drugam, Nizozemska, Avstrija, Češka, Slovaška … vse je blizu. Prav tako sem iz Nove Zelandije, morda sem na nek način hotel uiti angleški kulturi in zaradi tega nisem izbral Londona. Hotel sem narediti nekaj radikalnega.
Pred albumom si izdal tri svoje komade, potem pa tudi nekaj v sodelovanju z Alle Farbenom in Parov Stelarjem. Po vseh teh izdajah, si se lani odločil, da izdaš cel album. Kaj je vplivalo na nastanek plate?
Velik vpliv je bila zagotovo selitev v Berlin, drugi je bila ljubezen. V preteklih letih je nastalo veliko zgodbic in izkušenj, ki sem jih nato ubesedil v tekstih. Hotel sem vse te zgodbe iz življenja na nek način predstaviti, jih uglasbiti, sestaviti zgodbo iz komadov. In tako je nastal album.
Ali pišeš vse sam? Tako tekste kot glasbo?
Za besedila se mi zdi izredno pomembno, da prihajajo iz mene in jih zato pišem sam. Za ustvarjanje glasbe pa sem sodeloval z različnimi producenti, ki so sodelovali tudi z Johnom Legendom, Miley Cyrus, Beyonce … Tako, da sem imel pri tem veliko pomoči, saj sem bil začetnik pri skladanju; potreboval sem nekoga, ki me potisnil v veliko glasbeno industrijo.
Ravno si sredi turneje, najprej so na vrsti manjši koncerti, potem začneš s festivali. Kakšna pričakovanja imaš glede Exit festivala?
Ni samo Exit, vseh festivalov se veselim. Po tem, ko sem bil leto in pol v studiu z bendom, se neizmerno veselim, da začnem z nastopanjem v živo, spoznavanjem različnih ljudi, krajev. Konec koncev je to eden izmed bolj pomembnih delov, ko si glasbenik. V bistvu skačem od veselja, da bom lahko igral in nastopal pred različnimi ljudmi v različnih državah.
Kaj ti je ljubše, festivali ali manjši klubi?
V bistvu se še ne morem odločiti. Ponavadi igram v manjših klubih, a sem bil na festivalih s Alle Farbenom in tudi tam mi je bilo všeč. Če prav pomislim, mi je vseeno. Ničesar ne preferiram, pomembno mi je samo to, da lahko igram in nastopam in da se z glasbo, ki jo igram povežem s publiko.
Ali imaš kakšno sporočilo za poslušalce za Radia Terminal?
Super ste, upam da uživate v glasbi in se vidimo na kakšnem od koncertov.
