“Wookie the Huge” je glasbeni projekt Rory-ja Hughes-a, kantavtorja slovensko-irskega porekla, ki se je prvič javno predstavil leta 2019 s singlom imenovan “Irrelephant”, pred kratkim pa je izdal drugo skladbo z imenom Spinning, kjer glavno vlogo v glasbenem videu prevzema slovenska zvezda televizije in dramske igre Zvezdana Mlakar. Glasbeni video je režiral mlad in nadobuden režiser Bonino Englaro, ki je odgovoren za video uspešnice preteklih let kot so Mrfy (Angeli) in Zonzei (Matter)..
Na plati je 9 pesmi, ki sestavljajo konceptualno ploščo “8 Years Of Bedroom Lullabies” ter njihovi psihološki profili. Vsaka pesem bo dobila tudi svoj videospot, avtor pa ima namen izdajati eno pesem in videospot na mesec. Z vsako skladbo poskuša prikazati različne emocije/stanje/situacije, v kateri je bil, ko je pesem napisal. Pogovarjala se je Živa Jalovec – Alivea
Kot vem že nekaj časa ustvarjaš glasbo za različne glasbenike, 8 Years of Bedroom Lullabies pa je tvoj avtorski projekt, kjer si ti v središču. Koliko časa si ga ustvarjal in kdo vse je sodeloval pri njem?
Ustvarjam ga že 13 let. Spomnim se, da sem prvi komad napisal že okrog mature, kar je bilo leta 2010. Najprej je bil to hobi, ki je pozneje postal obsesija in nato album. Zdaj pa, ko delam videospote, sem vmes že skoraj dokončal drugi album. Na albumu je sodelovalo veliko ljudi. Produkcijo za 3 komade je naredil Hannes Jaeckl (Avstrijski
producent), Denis Horvat, multiinstrumentalni glasbeni genij, ki igra in piše za Vladota Kreslina in Hamo & Tribute 2 Love, pa mi je pomagal so-producirat preostalih 6 komadov. Poleg njiju so na projektu sodelovali še: Mix and audio engineering: Nik Pirc, Mastering: Gregor Zemljic, Kitara: Kristjan Majcen, Bas: Nejc Tepeš, Bobni: David Halb & Nikita Herman
Odkod črpaš navdih, kaj/koga bereš/poslušaš/spremljaš?
Navdih črpam, se mi zdi, da bolj iz osebnih izkušenj, kot pa da bi koga posebej bral/poslušal. Se mi nekaj zgodi v življenju in potem to prevedem v besedilo / pesem. Prvi komadi so definitivno bili zelo premišljeni, vedno bolj pa poskušam delat v flow-state-u, kar pomeni da probaš skozi meditacijo dobit melodijo oz. probaš past v trans, ko igraš kitaro in da izključiš glavo medtem, ko delaš.
Bendi, ki pa so imeli influence na plato, so pa definitivno Queen, The Beatles, Arctic Monkeys, Cage the Elephant, The Strokes in pa Queens of the Stone Age.
Iskreno ne poslušam veliko glasbe, vsake toliko pa najdem bend, s katerim sem obseden in jih imam potem nekaj časa na repeat.
Si prisoten na glasbenih odrih? Te zanima koncertiranje ali si bolj studijski tip, ki v eter pošilja odlične glasbe?
Letos začenjamo s špili, je pa res, da je precej čuden čas za to in opažam da je precej težko dobit koncerte, če si no-name band. Imam strašno željo, po drugi strani pa je prisoten nek strah. Iskanje prave ekipe je bil dolgotrajen proces, saj je tako, kot da bi iskal 5 partnerskih zvez simultano, pa vsi morajo imeti ego na mestu, isti okus za glasbo, čas, skill in interes za sodelovanje.
Vsak proces znotraj ustvarjanja je tudi svet zase (song-writing, produkcija, videoprodukcija, postprodukcija, live) in terja svoj čas, da prideš do nekega nivoja, preden lahko greš naprej – do izvajanja v živo. Glede na to, da nisem profi glasbenik, je to pri meni trajalo malce dlje. 🙂
Mene navdušujejo konceptualni albumi in tvoj je tudi v tej kategoriji. Kako si ga zasnoval vsebinsko in songwritersko?
Iskreno sem najprej samo pisal komade, ki so prihajali ven povsem random. Nato smo izmed 30-ih komadov izbrali top 9 in sem o konceptu začel razmišljati šele takrat. Veliko berem in poslušam o psihologiji in mi je bil koncept psiholoških profilov zelo relevanten, zato sem vsakemu komadu dodelil psihološki profil. Prav tako sem v življenju imel precej velik preobrat in sem opazil, da se v vseh komadih prepoznam, vendar v drugi vlogi.
Se mi zdi, da koncept sami glasbi in besedilu doda še neko globljo noto, ki jo pravi audiofili znajo cenit ter da slednjim dopusti, da se povežejo s projektom na drugačnem nivoju.
Si aktiven tudi v mednarodnem okolju oz. imaš to željo?
Celo življenje sem imel v glavi idejo, da igramo nekje v tujini na odru. Zdaj, ko pa imam končno končan album, pa te želje nimam več. Če bi se to zgodilo na organski oz. naraven način, bi definitivno šel v to, da bi šel na vse ali nič v tujino poiskusit svojo srečo pa ne.
Glede na to, da je ta projekt nastajal tako dolgo, sem osebno šel že čez veliko različnih faz in se to pozna pri mojih odločitvah nasploh in pa tudi v glasbi sami. Prav tako sem se naučil, da je bolje počakati, da pridejo priložnosti do tebe, kot pa da sam rineš z glavo skozi zid in loviš svoje ego ideje. 🙂 Tako da, bomo videli.
