Ob izdaji petega studijskega albuma glasbene skupine Koala Voice z naslovom Auf Wiedersehen sta se pogovarjala Domen Don Holc in Živa Jalovec.
1. Ko nekdo reče, da je za bendom že 15 let delovanja, se sliši, kot da gre že za izkušen bend starejših občanov. Vi ste še precej mladi. Se vam zdi, da ste v letih delovanja dozoreli in dobili precej izkušenj, ali imate občutek, da ste še vedno na začetku?
Res je, naslednje leto praznujemo 15 let skupnega delovanja in sliši se kar veliko. Je pa tudi res, da je večina članov benda začela z ustvarjanjem v svojih najstniških letih. Jaz sem trenutno naštel svoje 30 leto. S koalami sva s Tilnom svoj prvi špil plac začela urejati pri 15 in 17-ih letih. Od takrat se nam je pod pasom nabralo kar nekaj koncertov v Sloveniji, tujini, od festivalskih odrov, do klubskih, od gledaliških predstav, do manjših surprise popup radijskih in TV koncertov. Seveda je na momente, ko začnemo pisati novo plato, občutek kot da ustvarjaš iz začetka. Ampak se trenutno, sploh pri odgovarjanju na vprašanja velikokrat zalotimo, da se pri odgovarjanju, naslanjamo na izkušnje. Verjetno smo odigrali že okoli 500 koncertov.
2. Kako se je skozi čas spreminjalo vaše sodelovanje, ustvarjanje znotraj benda? Zasedba že vseskozi ostaja enaka?
Zasedba je od začetka enaka. Začela sva s Tilnom, pridružil se nama je Miha, potem Manca. Dinamika se seveda spreminja, ker smo šli iz tega, da smo naše ustvarjanje prilagajali vsemu od maturitetnih izpitov, do drugih obveznosti, ki jih ima človek tekom življenja. Ampak se še vedno dosti naslanjamo drug na drugega, ko nekdo ne more, prevzame drug in podobno.
3. Zdi se mi, da ste te vrste bend, ki neizmerno uživa v klubskem settingu, kjer imate med koncertom več stika s publiko. Se motim?
Ne, prav imaš. v klubski atmosferi se počutimo zelo domače. Tudi časovnice so drugačne kot na večjih open air festivalih. Tudi stik s publiko je pristnejši. Oziroma smo si ljudje bližje.
4. Kaj pa, ko igrate na glasbenih festivalih, uspete uživati v vzdušju in nastopih drugih glasbenikov?
Odvisno od dneva in časovnic festivala. Smo sicer bend, ki velikokrat prvi pride, in zadnji gre. V zadnjem času smo si mogoče malce olajšali in se, če slučajno nastopamo kot glavni bend večera, kdo od nas malo umakne iz prizorišča za par ur, če se da. Če ne, še vedno z veseljem poslušamo bende, ki nastopajo. Sploh, če imamo srečo in nastopamo s kakimi bendi, ki so nam ljubi.
5. Kam gre sreča?
Dobro vprašanje.
6. The Bigger the City je že benger na koncertih. Tudi meni en ljubših vaših. Mogoče beseda dve o nastajanju komada?
The Bigger the City v takšni ali drugačni obliki med seboj preigravamo že od 2017. Jaz sem instrumentalno verzijo na kitari odigral tudi v gledališki predstavi v Kino Šiška 2017 (Brezimna, V. Repnik), z bendom jo imamo v 15 minutni jam verziji. Za plato Auf Wiedersehen pa smo jo posneli v preprostejši obliki. Manca je omenila, da bi s prvim singlom rada očistila svojo umetniško paleto. Malce je priredila besedilo. Posneli smo ga v Studio Metro, medtem ko je nastajal audio posnetek, pa smo istočasno posneli še video. Bil je tudi prvi single, po Plati, ki je po daljšem času, iz naše strani zaokrožil po Evropi in dlje.
7. Za Auf Wiedersehen še to – kje se vas bo dalo videt na odrih po Sloveniji? Šibate letos še kaj v tujino?
Prvo smo predstavili plato na poslušalnici v živo v Kinu Šiška, v marcu 2024.
Potem pa se na odre vračamo v aprilu. Pojavili se bomo v Kranju, Kisovcu, Gorici (Mostovna), Beli Krajini – Črnomelj, Celju, Brežicah in še kje.
V drugi polovici leta pa planiramo tudi večji koncert v Kinu Šiška, kjer bomo predstavili, kaj se nam je dogajalo v zadnjem letu. Za datume koncertov je najbolje če nam sledite na naših družabnih omrežjih. Diši nam tudi tujina. Vrnili bi se v kraje, ki smo jih že obiskali, trenutno se dogovarjamo za možno turnejo po Balkanu, obstaja pa možnost tudi še malo daljšega izleta …
