Dobrodošla nazaj v Ljubljani.
Kako je bilo v Stožicah, kjer sta nastopila kot predskupina Joker Out?
‘Bilo je strava!’ Publika naju je zelo dobro sprejela, bilo je nepozabno nastopiti na tako velikem dogodku. Joker Out so res super band in vedno je zabavno z njimi.
Koliko ljubezni pa je bilo na koncertih v Zagrebu, kjer sta imela v klubu Sax! cel teden nastop vsak dan?
Imela sva sedem koncertov zapored, od ponedeljka do nedelje. Veliko ljubezni je bilo med publiko in nama. V Zagrebu sva pred časom prvič igrala ‘Nema ljubavi u klubu’ in komad je bil že takrat odlično sprejet. Tudi tokrat sva predstavila nekaj novih pesmi in … zgodila se je ljubezen.
Kakšna pa je razlika med stadionskim in klubskim koncertom? Kako sta jo občutila vidva?
V klubu Sax! so bili ekskluzivni koncerti, povsem drugačni od koncerta na Šalati, ki je pravzaprav stadion. Želela sva se vrniti v bolj intimno okolje.
Pogoji za delo se bistveno razlikujejo, tako akustično kot vizualno, program je treba prilagoditi za prostor in številčnost publike. Obe izkušnji sta čudoviti in oba podviga sta bila nepozabna. Obakrat nama je uspelo približati najino glasbo publiki, a na različne načine. Intimna serija koncertov je bila priložnost, da odigrava nekaj pesmi, ki jih že dolgo nisva igrala, na primer nekaj starejših pesmi, ki so nama ljube. Več sva lahko improvizirala, izkušnja je bila bolj sproščena za naju in za občinstvo. Več sva imela tudi interakcije s publiko, kar nama je všeč. Publiki pa tudi. Včasih tudi koga povabiva na oder. En od večerov je bil posvečen karaokam. 🙂 Na velikih koncertih je vse točno določeno, kdaj se kaj igra, koliko časa, kako dolgi so premori, saj je v ozadju veliko več tehnične podpore, luči, zaslonov in seveda ljudi, ki vse to koordinirajo.
Česa pa se lahko veselimo na vajinem koncertu 17. februarja v Kinu Šiška?
Odigrala bova veliko novih pesmi, pripravljava namreč nov album. Upava, da bodo dobro sprejete, tega si zelo želiva. Ampak seveda, publika bo slišala tudi že znane hite. V Kinu Šiška sva že nastopila in se veseliva, da bova spet stala na tem odru.
Kdo je Buč in kdo Kesidi?
Buč Kesidi sva midva, publika pa je Sundance Kid in skupaj smo najboljša ekipa! 🙂
Foto: Živa Jalovec
Vama je ljubše delo v studiu in ustvarjanje glasbe ali odrski nastopi?
To sta dve res popolnoma različni stvari. Oboje potrebuje svoj čas in koncentracijo in dobro je, če lahko to ločiš, da se ne dogaja hkrati. Ko sva v studiu, razmišljava in delava ter ustvarjava novo glasbo. Mora biti čim manj distrakcij. Ko imava koncerte, pa je obdobje, ko imava veliko vaj, sestankov, dogovarjanj, intervjujev in poti. Vsak možen trenutek takrat izkoristiva za počitek, saj je to obdobje zelo naporno. Morava biti zelo disciplinirana, saj bi bilo sicer nemogoče dobro delati in nenazadnje uspeti.
Ko ustvarjata novo glasbo, o čem pišeta? Kje najdeta navdih?
En od glavnih navdihov je zagotovo ljubezen. Še bolj intimno pa evforija. ‘Euforija’ sva dala naslov najinemu drugemu albumu.
In kdaj lahko pričakujemo nov album skupine Buč Kesidi?
Po koncertih v Zagrebu se vračava nazaj v studio. Tega obdobja se veseliva, saj smo zdaj prav na račun koncertov stalno prestavljali snemalne dneve v studiu. Mesec se je pretvoril v pol leta, čas hitro mine. Album naj bi ugledal luč sveta jeseni.
Je Buč Kesidi družbeno angažiran bend?
To, ali sva družbeno angažiran bend, je verjetno odvisno od občinstva. Midva piševa o stvareh, za katere meniva, da so resnične, realno iskrene in vidiva, da se ljudje najdejo v najinih pesmih. Piševa o temah, ki so po naključju, okoliščinah, morda bolj čustvene, v katerih se najdejo ljudje vseh generacij. Ljudje v svojih 40-ih, v 80-ih in najstniki. Najini poslušalci so večinoma mlajši, vendar je veliko starejšega občinstva na koncertih, ker sva preprosto v tisti zvrsti rocka, ki ljudi vrača v 80. leta, prepričajo pa jih tudi besedila.
Foto: Živa Jalovec
Kdo je vajin najljubši izvajalec, umetnik? Lahko v glasbi, lahko v kateri drugi umetnostni zvrsti …
Res mi je všeč Edgar Wright, režiser. Baby Driver je njegov res super film. On in seveda izvajalci, kot sta npr. Arctic Monkeys.
Na regionalni sceni so najin favorit Joker Out, ker jim je uspelo nekaj velikega in so res navdih za vse, ki delujemo v regiji in v Evropi.
Imata morda svoje najljubše drevo?
Zoran: Češnja. Ker se spomnim, da sem pogosto jedel to sadje, ko sme bil majhen. Bila je pomlad in veliko veselja ob nabiranju češenj. Lepi spomini.
Luka: In evo, kostanj, ker jeseni nabiramo kostanj in pečen tako lepo diši. 🙂
Kako velika ekipa, s katero delate, vas spremlja na vajini poti?
Prvi in najbolj pomemben človek je Milan Bjelica, producent, s katerim snemamo v studiu Krokodil, ki ga vodita Petar and Vuk Stevanović iz benda Ljubičice. Organizacijske stvari pa nam ureja Nikola Jovanović. Oseba, ki jo resnično obožujeva, je režiser Luka Trajković, s katerim sva posnela vse videospote doslej. Za koncerte imava ob sebi še veliko drugih ljudi, ki se ukvarjajo s samo produkcijo v tehničnem smislu, z organizacijo koncertov na lokalni in regionalni ravni. In seveda promocijo. Brez tega ni nič.
Kaj vaju čaka v letu 2024?
Do konca morava posneti album v nastajanju, tega se res veseliva. Izid bo enkrat jeseni. Zagotovo bomo posneli kak videospot ali dva. Poleti pa bo tudi za naju festivalsko poletje in prvič sploh bova igrala na festivalih tudi v Sloveniji.
Še prej pa se seveda vidimo v Kinu Šiška 17. februarja!
Živa Jalovec – Alivea
