Ob izidu aktualnega albuma Neon Srce smo se pogovarjali z Dominikom Bagolo, ki ustvarja pod umetniškim imenom Balladero.
Kaj za glasbenika pomeni že tretji album? Kako ohranjaš motivacijo?
Vsekakor je to še en mejnik. Če pravijo, da prvega pišeš vse življenje in je drugi tisti, ki te »prelomi«, je tretji mogoče tisti, ki ti dokončno začrta smer. Pa pravijo tudi, da gre v tretje rado, tako da upam, da je temu res tako. Kot Balladero sem začel pred desetletjem, zdaj po treh albumih ponosno in optimistično zrem v naslednjo dekado. Ko nekaj počneš že tako dolgo, postane del tebe. Zato dodatne motivacije niti ne potrebujem, je pa seveda lepo, ko je glasba dobro sprejeta (in se vrti).
Zakaj prav Neon Srce?
Zdelo se mi je, da album tokrat potrebuje naslov, ki bo padel v oči (in seveda tudi ušesa). V enem izmed intervjujev so me vprašali, kakšno je neonsko srce. Rekel bi, da boljše od rdečega. Ker še bolj žari. Sicer pa naslov ponazarja žanrsko precej kontrasten album, ki se giblje vse od sodobnega indie popa, do udarnih rifov pa do že preizkušenega recepta Balladerovih klavirskih balad. Neon kot dinamično, energično in bleščeče, srce pa kot tisto, kar je na albumu bolj intimno, čutno. Skupaj sta
pravi recept za album, ki je po mojem mnenju moj najboljši doslej. Ampak seveda naj si o tem mnenje ustvari vsak zase.
Po angleščini le slovenščina? Se Balladero v celoti vrača domov?
Moja prva skladba je bila Prekmurska. Prvi singel pa Če bi, z Jadranko Juras. Tako da sem že vseskozi tudi »domač«. Veliki David Bowie je rekel, da je staranje čudovit proces v katerem končno postanemo oseba, kakršna bi morali biti že na začetku. Vrnitev domov tudi v jeziku mogoče nakazuje, da sem postal bolj zrel. Me pa tujina še vedno mika. Nenazadnje sem tam tudi začel (pred desetletjem tudi s samostojnim koncertom na berlinski televiziji). Ker pa je tudi domača scena vse bolj mednarodna in predvsem kakovostna, priznam, da trenutno sploh ne pogrešam skokov čez mejo. Sem pa v tujini še vedno aktiven studijsko, kar se odraža tudi na številnih mednarodnih sodelovanjih na albumu, ki dopolnjujejo delo z odličnimi domačimi glasbeniki in producenti. Med že preizkušenimi sodelovanji sem tokrat imel srečo sodelovati tudi z bobnarjem Ash Soanom, ki je sodeloval z Adele, Dua Lipo, Samom Smithom in drugimi. Nam pa je pomagal pridelati eno lepo bero Marelic. Dodal bi, da je doma vseeno najlepše tudi delati in snemati, moraš pa imeti pogled usmerjen tudi čez planke. Svet je zdaj tako ali tako globalna vas. Mogoče pa je vredno v tej enovitosti ohranjati stvari, ki so posebne. Drugačne.
Izid albuma Neon Srce spremlja tudi promocijska turneja?
Seveda. Mislim, da je to eden od razlogov zakaj se sploh odločiš izdati album. Sam zelo uživam na odrih, v igranju v živo. Z bendom (Martin Lunder – kitara, Jernej Kržič – bas, Boštjan Gradišek – bobni, Amadej Herzog – harmonika) smo skupaj že vse od prejšnjega albuma Perfect You in to se zdaj že kar pozna. Uigravanje novega materiala je sicer vedno tudi stvar potrpežljivosti in odrske kilometrine, zato sem vesel, da je turneja razgibana in pestra. S promocijo smo že začeli na Radio Si (Mainstage), nadaljevali v Kočevju … V prvem delu nas čakajo še Val202, Murska Sobota in veliki koncert v Cankarjevem domu z gosti, ki bo 16. aprila v Linhartovi dvorani. Igranje v živo je nagrada za vso preteklo delo, obenem pa tudi izziv. Kako prenesti energijo albuma v kontekst špila v živo. Glede na odzive publike na koncertih nam zaenkrat dobro uspeva. V Cankarju pa se vsekakor spustimo »z verige«. Po prvem valu sledijo še drugi koncerti. Že znani termini so Negova (junija odpremo flaše na festival Penine) in Celje (v juliju se oglasimo v Špitalu za prjatle), dodajamo pa še druge.
Bi rekel, da je glasba tisti glavni terminal iz katerega potuješ (v druge dimenzije)?
Da. In portal. Je vse obenem, terapija, doživetje, ritual in tudi časovni stroj. Vsak album je v tem oziru časovna kapsula, ki zajema neko obdobje. Vsaka skladba pa nosi v sebi del življenja. Zato mislim, da glasbeniki ne bi rabili pisati biografij. Ker je vse že zapisano, povedano, odigrano in odpeto v skladbah. Le dobro je treba prisluhniti. Vabim torej vse poslušalke in poslušalce radia Terminal, da prisluhnejo novemu poglavju Balladero trilogije.
