V sodelovanju s Srbskim kulturnim društvom – Srbsko knjižnico ,,Mihajlo Pupin” v Ljubljani Galerija Photon pripravlja pop-up razstavo z naslovom »Bilo je to neko lepše i srećnije vreme« (»To so bili neki lepši in srečnejši časi«) Dragana Teodorovića – Zeka, znanega srbskega fotografa, katere otvoritev bo v torek, 27. februarja 2024 ob 19.00 v Galeriji Photon v Ljubljani.
Dragan Teodorović – Zeko že več kot 40 let spremlja najslavnejše skupine jugoslovanske rock scene in ustvarja spomine z njihovih nepozabnih koncertov. Razstava je edinstvena v tem, da prikazuje spontana čustva občinstva med samimi koncerti. Avtor je na svojevrsten način ujel njihove solze, smeh, pričakovanje, delirij, pozitivno tenzijo, ki se ustvarja med občinstvom in njihovimi idoli v teh trenutkih, ko jih imajo možnost doživeti v živo. Tako so na njegovih fotografijah ravno poslušalci, feni, glavni motiv, fotograf pa nam skozi njih plastično prikazuje paleto emocij, situacij in reakcij, ki se sprožajo med občinstvom na koncertih, pri temu pa, če smo pozorni, doživimo svojevrstno pot v času in v občutke občinstva. Razstava bo na ogled od torka, 27. februarja 2024 do petka, 8. marca 2024.
V galeriji bo na otvoritvi predstavljena tudi njegova istoimenska fotografska monografija, ki je nastala v okviru razstave in v kateri je širše zaobjel svoja dela, ki so nastala predvsem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Knjiga je tudi že na voljo za nakup v prostorih galerije, kot tudi na spletni strani Galerije Photon. Predgovor zanjo je napisal rock kritik Peca Popović, recenzijo pa Bora Đorđević, avtor in frontmen Riblje čorbe.
Ob temu je avtor fotografij Dragan Teodorović – Zeko povedal: »Cilj razstave je mlajšemu občinstvu s pomočjo fotografij približati občutke in čustva, starejšega pa spomniti na ta nek lepši in srečnejši čas. No, zdaj … Kateri čas je to?! Vse je v očeh opazovalca. Za nekoga so to osemdesete, za nekoga je to čas do pojava mobilnih telefonov, družbenih omrežij, epidemij, velikih grdih vojn … Zame, kot avtorja te razstave, je to čas od polovice osemdesetih do konca teh. Kot prvo: ta čas je, ko se odpravim na turnejo in se vrnem domov po 100 dneh. Takrat so to bile velike skupine in država je bila velika. Danes pojem turneje ne obstaja, saj se po vsakem koncertu lahko vrneš prespati domov. Tako velikost koncertov, kot tudi velikost države v kateri živiš ne dovoljuje, da se nekaj nastopov poimenuje turneja. Zdaj se to imenuje »špil«. Kot drugo, današnji koncerti nimajo več tega čara, kot so jih imeli prej. Občinstvo skozi ekran svojega mobilnega telefona opazuje dogajanje na velikem odru, skozi nek mali ekran in tako dobijo »zazipan« doživljaj čarovnije, ki jo ustvarjajo umetniki na odru.«
