Jazz je vzniknil v Ameriki na začetku 20. stoletja, in sicer kot spontana reakcija na družbene spremembe, s poudarkom na mešanju severnoafriške, evropske ter ameriške (glasbene) kulture. Žanr, ki se je kmalu razširil po vsem svetu, od samih začetkov povezujemo z bojem za enakost, enakopravnost, pravice in svobodo, vse našteto pa se dandanes, kar dobrih sto let kasneje, ne zdi nič manj pomembno kot ob prvem pojavu. Razlika je le v tem, da je jazz z ulic in iz klubov sčasoma prodrl v malodane vse institucije, a hkrati postal glasbena oblika z obrobja, namenjena manjšemu številu izbrancev, ki od glasbene umetnosti zahtevajo ter želijo več. Le težko si je namreč zamisliti, da bi še kdaj postal najpopularnejša zvrst, za kar je veljal v tridesetih letih minulega stoletja, ko je prevladoval swing, ali, če se ozremo po nam bližjih krajih, v šestdesetih, zlatih letih slovenske popevke, v kateri je moč najti prav številne elemente jazzovske glasbe.
A navkljub temu za začetnika jazza pri nas velja Tržačan Miljutin Negode, ki je že leta 1922 ustanovil zasedbo Original Jazz Negode, s katero je izvajal z jazzom spogledujočo glasbo, čeprav se je ta v resnici razmahnil kasneje. Glasbeniki so improvizacijo, enega najpomembnejših elementov tega žanra, v glasbo vnesli šele v drugi polovici stoletja, po ustanovitvi Plesnega orkestra Radia Ljubljana, danes imenovanega Big Band RTV Slovenija, oziroma po letu 1960, ko se je na Bledu odvil prvi jazz festival, že desetletja dolgo znan kot Jazz festival Ljubljana. Sicer je v stoletja dolgi tradiciji tako v Ameriki kot v Sloveniji doživel več preporodov in se prepletel s skoraj vsemi žanri, v zadnjem desetletju ali dveh pa so slovenski glasbeniki z več kot zavidljivimi dosežki na svetovni (jazzovski) zemljevid kot resnega kandidata, na katerega gre še kako računati, postavili tudi Slovenijo in s tem h glasbenemu raziskovanju ter razvijanju veščin spodbudili naslednje generacije.
Jazzovska glasba, ki temelji na medsebojni komunikaciji, improvizaciji, pa tudi čuječnosti, ima zagotovo svetlo prihodnost. Naj nam bo zato letošnji Mednarodni dan jazza v navdih, da prav to poiščemo tudi v družbi, saj je ta zadnje leto postavljena na preizkušnjo. Znašli smo se na razpotju in le upamo lahko, da bomo prihodnje leto tak čas z nasmehom na obrazu zaključili, da nam ta kreativna glasba že stoletje dolgo kaže luč tudi na Slovenskem.
Seznam vseh dogodkov v Sloveniji in po svetu
Ob Mednarodnem dnevu jazza, 30. aprila vas Ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije vabi, da na Čevljarskem mostu, Prešernovem trgu, Mestnem trgu in Starem trgu pri Herkulovem vodnjaku prisluhnete mladim slovenskim glasbenikom, ki bodo s svojimi spontanimi uličnimi nastopi napolnili ulice z jazzom in pričarali prav posebno vzdušje. Ob tej priložnosti tudi pozivajo vse jazzovske ustvarjalce, da 30. aprila zaigrajo ob odprtih oknih ter s tem pomagajo širiti jazzovsko idejo o povezovanju ljudi.
Izpostavljamo: 3. maj 2021 ob 20.30 uri na ETV / televizijska oddaja Jazz z Nino gost Andrej Ofak (kitarist) in 17. maj 2021 ob 19.30 na fb strani Mestne knjižnice Ljubljana / Nova frekvenca: jazz intervju v živo, gostja Ana Čop (pevka)
Nina Novak (jazz) kritičarka, glasbena publicistka in urednica
