Pri ZKP RTV Slovenija so izdali jubilejno ploščo Odpotovanja Tomaža Pengova z restavriranim zvokom v enokanalni (mono) zvočni tehniki, za katerega je poskrbel Aco Razbornik. Prva različica plošče nosi letnico 1973, na gramofonih pa se je prvič zavrtela v prvih dneh marca 1974. „Odpotovanja so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Prva neodvisna kantavtorska plošča v Jugoslaviji je bila povsem drugačna od siceršnje glasbe tistega (in še kakšnega drugega) časa. Snemalec Aco Razbornik – zanj je bil to prvi tovrstni snemalni podvig – se spominja izjemne koncentracije Tomaža Pengova na snemanjih. Zaradi Ačeve neizkušenosti sta morala namreč akustično kitaro za vsako skladbo posneti v enem poskusu. Ob tem ju je motila stara napeljava v hiši na Prešernovi 1, ki je z nepričakovanimi šumi in poki vdirala v ustvarjalno tišino. To jima ni vzelo zagona, Pengov je kapljanje vode v kopalno kad celo izkoristil za uvod v skladbo Ladje prostora,“ v spremni besedi restavrirane izdaje piše glasbena urednica Radia Slovenija – Prvi Teja Klobčar. Plošča se je zelo dotaknila tudi novinarja in pesnika Jureta Potokarja. „Težko je natančno pojasniti, kaj naredi Odpotovanja tako enkratna in neponovljiva. Prav gotovo vsebujejo občutja svojega časa, nemir mladosti in iskanja, ki svojega cilja sicer ne pozna, vendar ga čuti in sluti z vsem bitjem. In ta občutja so izražena s pesniškim jezikom, ki je izčiščen, varčen, hkrati pa zelo natančen. Pogosto srhljivo natančen. Je arhaičen in moderen hkrati in ravno to, da ohranja temeljne značilnosti poezije, recimo kitično obliko, pa rime oziroma asonance, vendar se vsega tega ne drži dosledno, je morda poskrbelo, da je prodrl tako globoko v zavest vsakega poslušalca. Toda hkrati je k temu treba dodati Pengovovo izjemno interpretacijo, njegov Orfejev glas, ki se brezhibno prilega besedam in njihovi zvočnosti,“ navaja Potokar.
Na ovitku boste našli tudi prvotno spremno besedo pesnika Milana Dekleve, članek glasbenega novinarja Staneta Sušnika iz revije Stop iz marca 1974 ter še dva takratna članka iz Glasbene mladine in Tribune, ki ju je ustvarila ena od sodelujočih na plošči, poznejša članica Pengovove zasedbe Salamander, profesorica Metka Zupančič.
„Restavriranja in izdaje vinilnih Odpotovanj Tomaža Pengova smo se v ZKP lotili z vso skrbnostjo, premislekom in spoštovanjem do enega od kultnih temeljev dediščine slovenske popularne glasbe. Pri tem smo sodelovali z vrsto predanih in strokovno kompetentnih ljudi, tudi iz tujine, ter s Tomaževimi sopotniki. Za Aca Razbornika, legendarnega tonskega mojstra, je bil to ne le prvi, ampak žal tudi zadnji projekt. Posebna, oštevilčena izdaja restavrirane vinilne plošče z arhivsko dokumentacijo, besedili pesmi na pavs papirju in s pretočno kodo za prenos digitalnega različice albuma tako izhaja pol stoletja po prvi neodvisni izdaji ŠKUC iz leta 1973 in več kot štiri desetletja po izdaji ZKP RTV (1981). Res smo lahko ponosni, da nam je uspelo in hvala vsem, ki so k temu prispevali,“ je ob izdaji zapisala vodja ZKP, muzikologinja Mojca Menart.