Ljudje glasbo ponavadi povežemo z dogodki, ki nam jih ta glasba prikliče v spomin, z videospoti ali s kakšnimi drugimi asociacijami. Danes pa je lahko glasba s pomočjo različnih znanstvenih orodij vizualno upodobljena tudi drugače.
Eno izmed teh se imenuje CymaScope in s pomočjo dejstva, da ima vsaka glasbena nota svoj unikaten “prstni odtis”, posname zvočne vibracije na površini destilirane vode. Zaradi visoke površinske napetosti vode te vibracije pustijo viden “odtis”. Z orodjem so vizualizirali že zvok piana, samoglasniške zvoke človeškega glasu in tudi pesem skupine Pink Floyd, Welcome to the machine. S CymaScope-om so začeli ustvarjati leta 2002 in vmes preizkusili več medijev oziroma sredstev za prikaz zvoka. Najbolj učinkovita je bila voda, rezultati pa so podobni izjemnemu kalejdoskopu, ki je pokazal, da tudi zvok lahko uprizori bogat vizualni spektakel
John Stuart Reid in Erik Larson, ena izmed ustanoviteljev tega orodja, sta zapisala: “Večina ljudi si pod tem, kako bi glasba izgledala, če bi jo lahko videli, predstavlja valove. V resnici pa vidimo čudovite holografske mehurčke z neverjetnimi oblikami, ki so podobni kalejdoskopu. CymaScope nam omogoča, da lahko vidimo to skrito lepoto.”
Poleg glasbe so CymaScope uporabili tudi za druge znanstvene raziskave. Med najbolj odmevnimi je ta, s katero so pripomogli k študiji o svojevrstni komunikaciji delfinov. Njihov sonar namreč služi kot “dopolnilno oko”, s katerim lahko vidijo s pomočjo ultrazvoka in si tako drug drugemu prenašajo zvočne slike. CymaScope je bil zato primerno orodje za dešifriranje zvokov, proizvedenih s strani delfinov.
Povzeto po: Spirit Science and Metaphysics.