Radio Terminal V Živo
David Bowie (1947-2016)

David Bowie (1947-2016)

Se spominjate fanta iz neke zgodnje pesmi?

S temi besedami je David Bowie leta 1980 odprl pesem Ashes to Ashes in diskopopa lačnemu občinstvu nove generacije predstavil lik Majorja Toma, astronavta, ki je v singlu Space Oddity iz leta 1969 ob za tak podvig primernem medijskem pompu in odmevih stilofonskega sozvočja C9#11/D poletel v vesolje in tam zaradi okvare tudi ostal, za vedno odklopljen od potrošniškega zemeljskega sveta in omamljen od lepot neskončnosti.

Čeprav je bil zeitgeist Bowiejevih formativnih let prežet s sanjarjenji o prostranih svetovih onkraj Rimske ceste in podkrepljen z vedno daljšimi in uspešnejšimi izleti v vesolje, pa je ideja poistovetenja z likom iz vesoljskega čuda bolj kot navdušenje nad medgalaksijskimi potovanji odražala pričakovanje lastne slave, ki jo je začrtal v trenutku, ko si je priimek spremenil v Bowie, ker naj bi bilo »na svetu preveč Davidov Jonesov«. Singel je izšel devet dni pred pristankom Apolla 11 na Luni in majhnim korakom za človeka, velikim skokom za človeštvo ter ogromnim iztegnjenim sredincem za Brežnjeva, kot zvočno kuliso omenjenega podviga pa je BBC neumorno vrtel ravno pesem Space Oddity, ki se je urednikom očitno zdela idealna glasbena podlaga kljub za protagonista vse prej kot optimističnem koncu. Sordid details following…

Major Tom je bil prvi v nizu alter-egov tega glasbenega kameleona, igralca, plesalca, pantomimika in slikarja, enega redkih pristnih večstranskih umetnikov, ki je blestel v vsem, česar se je lotil. Od zgodnjega obdobja samoiskanja, vmesne psihedelije človeka, ki je prodal svet in pod krinko Ziggyja Stardusta in Pajkov z Marsa utrdil svoj status največjega glam-rock zvezdnika vseh časov, preko kokainskega Thin White Dukea z albuma Station to Station in krautrock berlinske trilogije popolne odtujenosti, vse do Pierrotovega kostuma in pop senzacije osemdesetih, gledaliških in filmskih vlog, nujnega preporoda s spusti v DnB in industrial v devetdesetih ter zaključne free jazz elegije, je Bowie vedno pokazal, da je bil sposoben trende postavljati ravno tako dobro kot se jim je znal prilagajati.

David Bowie, umetnik do zadnje sekunde svojega življenja, je kozmično pot sklenil v lastnem slogu, z brezčasno ploščo Blackstar in dvema mračnima videospotoma, katerih simboliko še spoznavamo; zadnja levitev pred združitvijo z vesoljem, poslednji sprehod po zvezdnem prahu, eklektični septih resnice in mistike. Slovo največjega med največjimi.