Radio Terminal V Živo
64. Jazz Festival Ljubljana

64. Jazz Festival Ljubljana

Najstarejši jazz festival v Evropi, katerega prva izdaja sega v leto 1960, prejemnik nagrade Europe Jazz Network 2018 za drzen program. 

Pred vami je program letošnjega, že 64. Jazz festivala Ljubljana, s katerim utrjujemo koncept Parka kot živahnega programskega vozlišča. Ohranjamo tudi pristop, ki skozi manifestacije sodobnih (ob)jazzovskih praks prispeva h grajenju skupnosti – tako glasbene kot te, ki jo glasba povezuje. Kot vedno, z novostmi. Festival se z dogodkom ob odprtju po nekaj letih vrača v edinstveni ambient Križank, kjer bosta nastopila predstavnik londonske scene novih muzik, Alfa Mist (prvič v Sloveniji), in eden avtorsko najprepričljivejših samorastnikov avantgardnega popa, Benjamin Clementine. Ponovno bomo glasbene vezi čez umetno začrtane državne meje krepili s sodelovanjem tujih in domačih izvajalk in izvajalcev – tokrat s projektom VIRA pevke Nine Virant in bobnarja Garda Nilssena. Umetnik v rezidenci je letos tolkalec Domen Cizej, ki bo ob izdaji kar petih albumov pri založbi Clean Feed nastopil štirikrat v štirih različnih zasedbah. Poleg rezidence pa v sodelovanju z inšitutom .abeceda ponovno pripravljamo program .abeceda VI. in Mladi Raziskovalci VI. na Odru pri starem drevesu. 70 let in več kot 40 let glasbenega udejstvovanja Zlatka Kaučiča bo ob njegovem nastopu pospremila tudi tradicionalna fotografska razstava, tokrat delo Nike Hölcl Praper. Štiriinšestdesetič se torej za hip vračamo na legendarno prizorišče, programsko pa predvsem naprej: z aktualnimi glasbenicami in glasbeniki najrazličnejših odrov, dogajanja in prostorov (poleg domačih iz Avstrije, Francije, Italije, Nemčije, skandinavskih držav, Srbije, Velike Britanije, ZDA), pestrih izrazov in različnih kontekstov – tako bolj ali manj »klasičnih«. Jazz je več kot »jazz«.Borja Močnik, Bogdan Benigar

Torek, 4. julij 2023, Cankarjev dom – Ljubljana

Predfestivalska dogodka

19.30 Nika Hölcl Praper
Zlatko Kaučič – Vsakdanjosti


Odprtje fotografske razstave

Slovenski jazzovski skladatelj, improvizator, tolkalec in pedagog živi v vasi Vipolže v Goriških brdih. Fotografinja Nika Hölcl Praper se sprašuje, ali je prostor prebivanja za ustvarjalca – svetovljana, sploh pomemben ali je resnično domovanje in zavetje človeka v njegovem stanju duha. Podobe so nastajale na Kaučičevih nastopih in v njegovem domu. Razstava prikazuje dva svetova: njegov »oltar izpovedi«, oder, predvsem pa poskuša odgovoriti na vprašanje, kdo je glasbenik v vsakdanjem življenju. Zdi se, da pri Kaučiču meja med glasbo in življenjem, med javnim in zasebnim, ne obstaja.

Nika Hölcl Praper se je s fotografijo začela ukvarjati po končanem študiju sociologije in filozofije v Ljubljani. Poleg koncertne fotografije se posveča drugim področjem umetnosti in kulture, predvsem na Koroškem. Sodeluje v projektih, namenjenih ozaveščanju, ter pri vključevanju umetnosti v vzgojo in izobraževanje. Jedro njene radovednosti je v združevanju etike in estetike ter v raziskovanju mej med svetlobo in temo.

21.00 Domen Cizej Trio

Hendrik Lasure, klavir; Soet Kempeneer, kontrabas; Domen Cizej, bobni

»Domen Cizej Trio predstavlja zvok akustičnega jazz klavirskega tria, ki izžareva liričnost, lepoto in čistost glasbenega izraza. Trio skupaj poseduje in uporablja visoko stopnjo sprejemanja in občutljivosti v igri, kar nam omogoča svobodo raziskovanja neomejenih glasbenih smeri, neobremenjenih s kakršnimi koli omejitvami ali predsodki. Izkušnja igranja s Hendrikom in Soetom je, kot bi se vrnil v otroštvo, stopil na igrišče, se popolnoma potopil v neskončnost domišljije s popolnim ravnovesjem igrivosti in resnosti ter ostal v tem stanju, dokler nas resničnost ne prekine. Na splošno se trio glasbeno predstavlja kot kohezivna in ekspresivna enota, ki se opira na tradicijo jazza, hkrati pa premika meje žanra skozi kreativno raziskovanje.«

Sreda, 5. julija 2023

Cankarjev dom
18.00 Nina Virant VIRA feat. Gard Nilssen

Nina Virant, glas, klaviature; Veronika Kumar, glas, elektronika; Patricija Škof, glas; Gard Nilssen, bobni

»VIRA. Drzna, vneta, goreča. Pokončna. A mehka, krhka, na puhastih sanjah o domu. In z vsem tem, srčna. VIRA je estetika mističnosti.« Vokalno prečiščena poezija skozi moč hipnotično ritmične igre bobnov se dviga v sveženj urbane energije, na drugi strani pa srečuje žalostinke zvočnih lepot starodavnega melosa. VIRA povabi skozi spremembe sedanjosti samo zato, da te vrne v preteklost, v trenutek, ki je hkrati znan in popolnoma nov. Glasbeni izraz vokalno-tolkalnega kolektiva raste iz poezije, zgodb in napevov vsakdana, kot so si ga zamišljali naši predniki. Vsakdana, ki se je do danes na videz že izgubil. Pa tudi tistega, ki se še ni. Premierna predstavitev albuma novega mednarodnega kolektiva.

Križanke
20.30 Alfa Mist


Alfa Sekitoleko – Alfa Mist, klaviature, vodja zasedbe; Kaya Thomas-Dyke, bas, glas; Jamie Leeming, kitara; Johnny Woodham, trobenta; Jas Kayser, bobni

Izhodišče ni nenavadno: Alfa Mist je do jazzovskega jezika prišel s hiphopa. Njegovi ustvarjalni začetki segajo v srednjo šolo, ko je na prenosniku sestavljal hiphopovske podlage ter se navdušil nad muziko producentov, kot sta J Dilla in Madlib. Njune plošče so zanj pomenile vstop v svet jazza. Prav s študiranjem harmoničnih podrobnosti njunih ikoničnih produkcij se je igranja klavirja naučil po posluhu. Le nekaj let pozneje so že sledili njegovi prvi resni založniški koraki (leta 2015 EP Nocturne, 2017 odmevni prvenec Antiphon …), do danes pa je že sodeloval z glasbeniki, kot so Yussef Dayes, Tom Misch, Jordan Rakei in Loyle Carner. Od ustvarjanja hiphoperskih podlag do produciranja za razne raperje, komponiranja neoklasične glasbe za London Contemporary Orchestra in remiksiranja jazzovskega kanona za velikanko Blue Note – Alfa Mist je eden najbolj vsestranskih in zvedavih predstavnikov zloglasne londonske scene novega jazza. Njegova nova plošča Variables, druga za kultno založbo ANTI, v albumsko formo povezuje prav vse njegove adute: izjemen občutek za zankanje, intuitivne gruve, svojstveno oprijemljive klavirske melodije in svobodnjaško jazzovsko improvizacijo.

Benjamin Clementine

Benjamin Clementine, klavir, glas; Vid Sajovic, violina; Nejc Mikolič, viola; Anuša Plesničar, viola: Katarina Kozjek, violončelo; Miha Firšt, kontrabas

Ekskluzivno sodelovanje in edinstven nastop s člani Slovenskega godalnega seksteta.

Avtor treh izjemnih albumov osupljivega songwritinga, mojster klavirja, vokalist v hipu prepoznavnega glasu in prejemnik nagrade mercury, ki jo je leta 2015 prejel za  prvenec At Least For Now. Ter vse bolj uveljavljen filmski igralec. Benjamin Clementine je s svojim zvočno raziskovalnim, odbito konceptualnim in včasih avantgardnim pristopom h komornemu popu močno zaznamoval naša pričakovanja, kaj naj bi pop v današnjem času sploh pomenil in, predvsem, kako naj bi zvenel. Clementine je skoraj vsa pravila igre vrgel skozi okno: vedno zahteva popolno ustvarjalno svobodo, njegova besedila so pronicljiva, četudi včasih hudo metaforična. Drzen je v žanrski kombinatoriki mešanice stare in nove klasične glasbe, kabareta, rocka, muzikala … Ustvarja glasbo, ki jo lupimo počasi. Prav zaradi odločne drže neprilagodljivosti kompleksu glasbene industrije je ustvarjalni proces svojega tretjega albuma, lanskega And I Have Been, vzel popolnoma v svoje roke; ne samo da ga je sam napisal, odigral in produciral, ampak ga je tudi izdal pri lastni založbi. Kar je toliko bolj impresivno glede na to, da gre za orkestralni art pop s podporo zborovskih spremljevalnih vokalov. Letos naj bi izšel še drugi del plošče, zatem pa namiguje na prekinitev glasbene poti. Teatralen, intimen, političen!

Nastop Clementina pomeni tudi ekskluzivno sodelovanje z domačimi glasbenicami in glasbeniki, saj ga bodo na tem edinstvenem dogodku spremljali člani Slovenskega godalnega seksteta.

Četrtek, 6. julij 2023

Park Sveta Evrope
16.30 .abeceda VI. – Gaj Bostič – Fishsticks


Matej Novák, saksofon; Jordi Roviró, trobenta; Bálint Banyó, klavir; Tjan Šoštarič, kontrabas; Gaj Bostič, bobni

Fishsticks je sodobna jazzovska zasedba, ki združuje fusion, latino, funk in druge žanre, da ustvari edinstven zvok. Zasedba izvira z Dunaja, njeni člani pa prihajajo iz Slovenije, Slovaške, Madžarske in Katalonije. Sestavljajo jo Gaj Bostič na bobnih, Tjan Šoštarič na basu, Bálint Banyó na klavirju, Matej Novak na altovskem saksofonu in Jordi Roviró na trobenti. Avtorske skladbe s plesnimi ritmi, eksotičnim pridihom in doživetimi melodijami popeljejo poslušalce na potovanje skozi svet sodobnega jazza.

Park Sveta Evrope
17.00 Domen Cizej Solo / Domen Cizej Duo


Domen Cizej, bobni, tolkala, vokal; Filippo Deorsola, klavir

»Skupek del, napisanih za glas in bobne. V svojem jedru koncept skladb uporablja vokalizacijo kot glavni generativni element, spremljan na bobnih v obliki orkestracije.«

»Filippo je izurjen mislec, kar močno vpliva na način, kako igrava glasbo v tem duetu. Njegova sposobnost, da trdno drži glasbeno nit ter jo strukturirano in dobro premišljeno razvija, mi omogoča dinamično igranje, distanciranje od strukture in predstavljanje iste snovi skozi različne barve obsežne palete zvoka najrazličnejših tolkal. Ker klavir uporablja preparirane zvoke, ki so po zvenu večkrat podobni zvenu in resoniranju tolkal, se moja ušesa naravno osredotočijo na bogastvo in globino gongov, dolge tone nižje uglašenih bobnov ter nebesno zvonjenje zvoncev in trianglov – to je tisto, kar mi je pri tej inštrumentaciji najbolj všeč.«

Cankarjev dom
18.00 Zlatko Kaučič/Barry Guy/Agusti Fernandez


Zlatko Kaučič, bobni, tolkala; Barry Guy, kontrabas; Agustí Fernández, klavir

Zlatko Kaučič letos praznuje 70 let. V zgodnjih devetdesetih se je vrnil v Slovenijo in zgradil piramido neverjetnih glasbenih dogodivščin. V sodelovanju s festivali, koncertnimi prizorišči in založbami doma in po svetu jih je uprizoril tako živo kot na nosilcih zvoka. Pri tem velja še posebej izpostaviti poljsko založbo Not Two, kjer najdemo tudi edini posnetek vrhunskega mednarodnega tria, ki se bo predstavil na festivalu, pa še pri tem sodeluje Rafał Mazur. Zato pa je Kaučič z Guyem in Fernándezom odigral vrsto koncertov v drugih kombinacijah in naposled bodo skupaj. Tri ikone nove glasbe, mojstri improvizacije in prefinjenega skladanja, ki so bili glasbeno povezani, še preden so se srečali.

Cankarjev dom
19.00 Lakecia Benjamin


Lakecia Benjamin, altovski saksofon; Zaccai Curtis, klavir; Ivan Taylor, bas; E.J. Strickland, bobni

Če je eden tvojih prvih mentorjev Gary Bartz, se obetajo veliki podvigi. Newyorška saksofonistka Lakecia Benjamin je v zadnjem desetletju močno zaznamovala ameriško jazzovsko prizorišče s svojstvenim pristopom jazzovsko-hiphopersko-soulovske kombinatorike ter raznimi domiselnimi in učinkovitimi sodelovanji. Nenazadnje, tudi z visoko oktanskim obvladanjem odra. Že kot »novinka« na sceni je igrala z muzicisti, kot so Christian McBride, Gregory Porter in James »Blood« Ulmer, ter se bliskovito uveljavila kot vodja svojega jazzovskega kombota. Za seboj ima štiri albume, zadnji, Phoenix je visokoenergetična, stilsko izvirna in žanrsko odprto zvedava gmota, prepletena s temami komunalne solidarnosti in izjemnimi gostujočimi glasbenicami in glasbeniki, kot so Dianne Reeves, Georgia Anne Muldrow, Patrice Rushen in Wayne Shorter. Na njem slišimo tudi ikonično feministično aktivistko Angelo Davis. Tako kot minuli Lakecijini založniški podvigi je bil deležen izjemnih kritik. Prejemnica številnih nagrad je izjemno sodobna avtorica, na katero so ključno vplivali klasiki, kot je John Coltrane, ter zvočni udarci njenega mesta, kot sta Notorious B.I.G. in Wu-Tang Clan.

Gard Nilssen’s Supersonic Orchestra

Per »Texas« Johansson, Kjetil Møster, Eirik Hegdal, Fredrik Ljungkvist, saksofon, klarinet, tolkala; Mette Rasmussen, Maciej Obara, Signe Emmeluth Krunderup, saksofon, tolkala; Thomas Johansson, Goran Kajfes, trobenta, tolkala; Erik Johannessen, Guro Kvåle, pozavna, tolkala; Petter Eldh, Ole Morten Vågan, Ingebrigt Håker Flaten, kontrabas, tolkala; Håkon Mjåset Johansen, bobni, tolkala; Hans Hulbækmo, bobni, kljunasta flavta, tolkala; Gard Nilssen, bobni, tolkala; Jørgen Brennhovd, zvok

»Supersonic Orchestra je uresničitev mojih sanj z vsemi mojimi absolutnimi favoriti na krovu! Ekipa ne potrebuje posebnega uvoda, razen dejstva, da so prav vsi enkratni vodje zasedb in improvizatorji svetovnega kova. Glasba je energična, sugestivna, dinamična, ustvarjalna in eksplozivna, napaja se pri imenih, kot so Ornette Coleman, Fela Kuti, Alice Coltrane, Duke Ellington, Chris McGregor, Louis Moholo in Curtis Mayfield, z obilico prostora za individualen glas vsakega člana! Prvenec sestava If You Listen Carefully, The Music is Yours je bil deležen fenomenalnih ocen z vseh strani.« Gard Nilssen

Park Sveta Evrope
21.30 Mladi Raziskovalci VI. – Domen Kužnar – +Disposition


Cikel rezidenc, koncertov in performansov Mladi raziskovalci je namenjen vodeni vključitvi izbranega mladega ustvarjalca v profesionalna infrastrukturna in raziskovalna okolja.

Eden od letošnjih ustvarjalcev v rezidenci je violist Domen Kužnar. Glavno vodilo vsebine sta struktura kompozicije in raziskovanje osebnih kompozicijskih struktur skozi umetniško prakso. Kako specifike, kot so predmet, sporočilnost, kreativnost ali pomen, informirajo, sestavljajo, spreminjajo, nadgrajujejo samo strukturo, pripomorejo k razvoju kompozicije in posledično tudi glasbe? Kako to vpliva na razumevanje in zaznavanje glasbe? Ideja nastopa je predstavitev dela in opusa, ki vse leto nastaja ter se razvija skozi program in rezidenco.

Park Sveta Evrope
22.00 Jeff Parker Quartet | Mondays at ETA


Jeff Parker, el. kitara; Josh Johnson, altovski saksofon, efekti; Anna Butterss, akustični bas; Mikel Patrick Avery, bobni

Jeff Parker je ikona ameriške neodvisne scene presečišča jazza, improvizirane muzike, post rocka in elektronike. Član kultne zasedbe Tortoise in nešteto drugih ustrojev je v zadnjih letih nanizal serijo hudo odmevnih albumov. Na New Breed (2016) in Suite For Max Brown (2020) jazzovsko improvizacijo kombinira z zankami in samonarejenimi sempli, Forfolks (2021) pa je izjemno zračen solističen izdelek. Njegove muzike so meditativne in repetitivne, a tudi polne hipnih presenečenj.

Parkerjev najnovejši projekt se imenuje Mondays at the Enfield Tennis Academy. Na v živo posneti plošči improvizacije subtilnega gruva se neprestano dogajajo mikrospremembe in melodični dialogi. Krasi jo impro perfektno zmer(je)no doziranje – osnovne repeticije, solističnih vložkov in izkušenih odločitev sprememb.

Cankarjev dom
23.00 Signe Emmeluth’s Amoeba


Signe Emmeluth, saksofon; Christian Balvig, klavir; Karl Bjorå, kitara; Ole Mofjell, bobni

Signe Emmeluth je 30-letna danska saksofonistka, skladateljica in improvizatorka, ki živi v Oslu. Tako kot njena starejša rojakinja Mette Rasmussen je diplomantka znamenitega oddelka za glasbo na NTNU (Univerza za znanost in tehnologijo) v Trondheimu, na tokratnem festivalu pa bosta skupaj nastopili tudi v Supersonic Orchestra Garda Nilssena. Njen kvartet Amoeba je očarljiv in eksploziven jazzovski sestav, ki podira meje ter se giblje med aranžiranim in improviziranim. V štirih delih delovanja je bend nastopil na najboljših festivalih po Evropi, v nordijskih državah pa postal prvovrstna koncertna atrakcija. »Tukaj je nekaj drugačnega, nenazadnje zato ker ponavljajoče predvajanje razkriva globino, subtilnost in nianse zelo drugače kot običajno v sodobnem jazzu.« Nic Jones, Jazz Journal

Petek, 7. julij 2023

Park Sveta Evrope
17.30 .abeceda VI. – Tisa Neža Herlec – Absorption


Konrad Bogen, klaviature; Tisa Neža Herlec, glas

Glasbenika gradita domišljijske zvočne pokrajine, ki lebdijo nekje med spominom in pričakovanjem skupne prihodnosti. Počasne in zasanjane pasaže prekinjajo nenadni intervali čudenja, ki ga radovedna interakcija poraja v medsebojnem razkrivanju, ob katerem se izvajalca potopita v stanje popolne zamaknjenosti.

Cankarjev dom
18.00 Jelena Popržan Quartett


Jelena Popržan, viola, glas; Christoph Pepe Auer, klarinet, altovski saksofon; Clemens Sainitzer, violončelo; Lina Neuner, kontrabas

Karizmatična in glasovno niansirana violistka, pevka in zvočna umetnica iz Vojvodine (Srbija), ki je z zasedbami, kot so Catch-Pop String-Strong, Sormeh in Madame Baheux, vnesla precej vitalnosti na dunajsko glasbeno sceno. Po odmevnem solo programu La Folia je ustanovila nov projekt, ki je eksplodiral na showcase festivalu Kick Jazz decembra 2022. S ciklom pesmi je postavila glasbeni spomenik poljski judovski pesnici Tamar Radzyner (1927–91), po sodelovanju v oboroženem odporu in preživetju šoaha naseljeni na Dunaju. Popržanova je sestavila program, ki ga krasijo nove inštrumentalne kompozicije, skladbe, polne domiselnih zvočnih pokrajin in melodičnih zgodb, pri katerih ji pomagajo tri nadarjene zvezde avstrijskega jazzovskega prizorišča.

Cankarjev dom
19.00 John Zorn New Masada Quartet


John Zorn, altovski saksofon; Julian Lage, el. kitara; Jorge Roeder, bas; Kenny Wollesen, bobni

Pesmarice Masada so gotovo najpomembnejši del ustvarjalne zgodovine kultne osebnosti newyorške glasbene scene. John Zorn jih je začel stresati iz rokava v začetku devetdesetih, potem ko je z Naked City postavil na glavo vse mogoče in v trenutku postal največji junak improjazz scene med metalci, pankerji in rockerji. Navdih za Masado je našel v združitvi nove (radikalne) judovske kulture in glasbe akustičnega kvarteta Ornetta Colemana (Coleman, Don Cherry, Charlie Haden, Billy Higgins) iz konca petdesetih, ki še danes velja kot ključen ansambel za razumevanje preteklosti in prihodnosti jazzovskih glasbenih praks. Zornovi pajdaši (Dave Douglas, Greg Cohen in Joey Baron) so zadevi prišli do dna na desetih studijskih albumih za japonsko založbo DIW (naslovi albumov so si sledili v skladu s hebrejsko abecedo), nakar je za Zornovo založbo Tzadik izšlo še nekaj koncertnih albumov in po Colemanovem vzoru zasedbe Prime Time iz osemdesetih tudi preskok v Electric Masada. Na tej točki je treba izpostaviti dvojni koncertni album The Mountains of Madness, saj je polovico albuma nastalo na koncertu v Gallusovi dvorani CD. Prav Electric Masada lahko navajamo kot prelomnico Zornovih navezav na Ljubljano. Pred tem smo bili priče Naked City in Masade, zatem pa The Dreamers, njegovemu solističnemu recitalu na orglah (tudi izdanem pri Tzadik) in The Bagatelles Marathon. A to je le mišji del njegovega impozantnega opusa, ki samo pri izdajah albumov preseže številko sto petdeset, da ne omenjamo številnih del za različne sestave sodobne glasbe, ki izvajajo njegove kompozicije. Vse navedeno pa ni dovolj, da številni poznavalci ne bi novega Masada kvarteta imenovali »najbolj vznemirljiv ansambel Johna Zorna«. Ta sicer igra the best of Masadinih pesmaric (kmalu izide že drugi album), a po slišanem je jasno, da je bil Masadin počitek na grobišču Manhattna le nabiranje energije za vrnitev v prihodnost. Ta telepatični bend je hkrati virtuozen, dinamičen, dramatičen in melanholičen. Poganja ga Zornovo natrgano stop in start dirigiranje, ki je kljub prihajajoči 70. obletnici (september) še vedno z naskokom najbolj goreč altovski saksofonist na svetu. Nedvomna mojstrovina!

Park Sveta Evrope
20.30 Sélène Saint-Aimé Quintet


Sélène Saint-Aimé, kontrabas, glas; Hermon Mehari, trobenta; Rafael Aguila Arteaga, tenorski saksofon; Sonny Troupé, ka boben; Arnaud Dolmen, bobni

Afrokaribska muzika, sodobni jazz ali druge godbe? Mlada afrofrancoska kontrabasistka, pevka in skladateljica Sélène Saint-Aimé se v muziki zavestno ozira po svojih karibskih in zahodnjeafriških koreninah, a je v izrazu hkrati izrazito sodobna. Učila s je pri jazzovskih eminencah: basistih Ronu Carterju in Lonnieju Plaxicu ter saksofonistu Stevu Colemanu. Njen drugi, leta 2022 izdani album Potomitan močno zajema iz tradicionalnih (bèlè) godb Martiniqua ter je izrazito ritmičen in tekoč. Zemeljsko konkretno strukturiran in hkrati spiritualen. Saint-Aimé s tolkalskimi zankami plete čvrst, a intimen dialog ritemske sekcije, čez katerega riše improvizirano vokaliziranje z milim glasom osupljivega razpona – večinoma v skatovskem, »izmišljenem« jeziku.

Park Sveta Evrope21.30 .abeceda VI. – Neža Zupanc – Glasba za namišljeni film

Oskar Longyka, Matija Udovič, violina; Manica Slapšak, viola; Bruna Šestić, violončelo; Neža Zupanc, flavta, kompozicija

Neža Zupanc je klasično urjena flavtistka in skladateljica v snovanju. Z zasedbo prav tako akademskih glasbenikov bo predstavila novi del Glasbe za namišljeni film, izvirnih izvedb njenega študijskega portfelja, v katerega temeljih so vprašanja Lepega, Originalnega in Izvora. Struktura kompozicije temelji na namišljenih scenarijih in glasbi sami; zavoljo večje jasnosti in preglednosti je tako pragmatično zasnovana z namenom uokvirjanja neskončnih možnosti kompozicije in njenega sprejema.

Park Sveta Evrope
22.00 Immanuel Wilkins Quartet


Immanuel Wilkins, altovski saksofon; Micah Thomas, klavir; Matt Brewer, bas; Kweku Sumbry, bobni

Immanuel Wilkins je eden najprodornejših ameriških saksofonistov mlajše generacije. Njegov potencial so zgodaj opazili tudi pri institucijah z najdaljšo tradicijo. Redko se zgodi, da mlad jazzovski muzicist svoj prvenec izda pri velikanki. Wilkinsu je uspelo prav to: Omega je izšel leta 2020 pri založbi Blue Note. Čeprav je bil takrat star le 22 let, pa je na plošči slišati zrelost in tekočo sofisticiranost povsem uigranega kvarteta. Album je prejel izjemne kritike in bil razglašen za najboljši jazzovski album leta po mnenju časopisa New York Times in najboljši jazzovski prvenec pri radijski postaji NPR. Leta 2022 je sledilo nadaljevanje, The 7th Hand, ki je znova pristal v raznih izborih leta (Jazzwise, Jazz Times, New York Times …).

Cankarjev dom
23.00 muva of Earth


muva of Earth, glas, harfa, gib; Steve Holmes, klaviature, tolkala; Menelik Claffey, kontrabas; Ewan Moore, bobni

Čeprav je do danes izdala izjemno malo glasbe, pa je muva of Earth že uveljavljena stalnica (jazzovskih) festivalov. Stil pevke izrazitega glasu – ki med glavnimi vplivi našteva Suna Raja, Alice Coltrane, Sade, Björk in Felo Kutija – lahko grobo vpnemo med neosoulovski spiritualizem Eryke Badu in harfovsko eksperimentiranje Alice Coltrane. Na prvem mestu vokalistka se je igranja harfe začela učiti šele pred nekaj leti: »Vedno sem imela vizijo meditativnega zvoka za svojo muziko in harfa je kot sanje«. S popotnico le peščice singlic je hitro prepričala britansko glasbeno eminenco Gillesa Petersona. Pri njegovi založbi Brownswood bo kmalu izšel plošček, ki ga muva preprosto imenuje »afropunk jazz«.

Charlotte Greve Lisbeth Quartett

Charlotte Greve, saksofon; Manuel Schmiedel, klavir; Marc Muellbauer, bas; Moritz Baumgärtner, bobni

Nemška altovska saksofonistka in skladateljica Charlotte Greve deluje v New Yorku. Z edinstvenim pristopom k zvoku in kompoziciji sooblikuje tako brooklynsko kot nemško jazzovsko prizorišče. Kot vodja skupin Lisbeth Quartett in Wood River je izdala sedem albumov, od katerih sta dva prejela nagrado echo Jazz. Je tudi dobitnica nemške jazz nagrade za »umetnico leta«. Njen zadnji album zaznamuje prefinjena prepletenost – presunljivo subtilnih in melodično izrazitih skladb, nežnih in silovito fluidnih obenem. Četudi so glasbeniki raztreseni po vsem svetu, v Berlinu ali New Yorku, potujejo in obenem ustvarjajo lastne projekte, se zdi, da se zaradi skupne preteklosti in poznavanja medsebojnih pristopov h glasbilu zlahka ujamejo v brezšivni skupinski igri.

Sobota, 8. julij 2023

Cankarjev dom
10.00 Boštjan Gombač & Eduardo Raon


Boštjan Gombač, klarinet, bas klarinet, krilovka, žepna trobenta, duduk, fujara, bodhran, zvočila, melodike, piščali, glas; Eduardo Raon, harfa, elektronika

Interaktivni koncert za otroke: Improvizacija po naročilu ali kdo je tu skladatelj? Koncert za dva glasbenika in občinstvo

Eduardo in Boštjan bosta s pomočjo mladega občinstva odigrala enkraten in neponovljiv koncert. Napotke, kako bo koncert potekal in kako bodo mladi narekovali njegovo dogajanje, bosta glasbenika razkrila šele na dan dogodka. V naslovu je namig, a podrobnosti presenečenja ne moremo izdati.

Cankarjev dom
15.00 Boštjan Gombač & Eduardo Raon


Boštjan Gombač, duduk, rekonstrukcija najstarejšega glasbila na svetu, klarinet, bas klarinet, melodike, žvižg, lira, žepna trobenta, krilovka, bodhran, glas, zvočila; Eduardo Raon, harfa in elektronika

Boštjan Gombač in Eduardo Raon sta prvič koncertirala leta 2021 v sklopu cikla koncertov Solo–Duo–Solo na Cankarjevih torkih, ko smo jih lahko predvajali samo na spletu. Umetnika sta, poleg pogostih koncertov, v zadnjih dveh desetletjih napisala in posnela glasbo za številne gledališke in plesne predstave, filme in radijske igre. Njuno delo lahko slišimo na več kot dvesto nosilcih zvoka. Kot umetnika sta nedvomno »posebneža« med klasično izobraženimi glasbeniki, saj ju nemiren ustvarjalni duh ves čas potiska v nove izzive, nove projekte ter predvsem v nove zvočne krajine in svetove. Tokratni projekt bo presenetljiva glasbena izkušnja: ustvarjalca bosta izvedla svoje avtorske skladbe, v katerih se prepletata glasba, ki sta jo ustvarila za film in gledališče, ter celo improvizacija.

Resnik / Lopes / Ber Trio

Cene Resnik, saksofon; Luís Lopes, el. kitara; Samuel Ber, bobni

Eden najbolj dejavnih slovenskih glasbenikov Cene Resnik, ki je bil na lanskem festivalu med najbolj zaslužnimi za izvedbo projekta Fire! Orkestra Ljubljana, je k sodelovanju povabil sorodni glasbeni duši iz Portugalske in Belgije. Ta trio odprtih glav združuje veliko nore in mladostne energije, tako da lahko pričakujemo spontano in drzno glasbo, ki nas ne bo pustila ravnodušnih. In če smo lani lahko občudovali kitarske eskapade Juliena Despreza, bo letos njegovo vlogo prevzel Luís Lopes, glasbenik, ki je jazz, improvizacija, eksperiment in noise v eni osebi. Nadarjeni bobnar Samuel Ber po poskrbel, da bo trio korakal v svobodnih ritmih in zaključil sobotno klubsko popoldne v vznemirljivem duhu.

Park Sveta Evrope
19.30 Mladi Raziskovalci VI. – Luka Matić – Prenoma


Rok Furlan, trobenta; Lana Asja Hegedüš, glas; Mark Žakelj, el. kitara; Ivana Tripković, klavir; Nejc Klun, kontrabas; Luka Matić, bobni

V letu 2023 je eden od ustvarjalcev v rezidenci tudi tolkalec Luka Matić.

Osrednja tema projekta je razumevanje pogojev, ki tvorijo podlago za glasbeno enotnost. V sklopu programa Mladi raziskovalci VI. se Luka Matić z izbrano zasedbo podaja na praktično, glasbeno izpraševanje koncepta enotnosti, katerega cilj je razvoj teoretičnega znanja in posledično nadzor nad tem, kar omogoča skupini delovati kot eno.

Park Sveta Evrope
20.00 Roberto Ottaviano Eternal Love


Roberto Ottaviano, sopranski saksofon; Marco Colonna, klarineti; Alexander Hawkins, klavir; Giovanni Maier, bas; Zeno De Rossi, bobni

Veteran italijanskega prostora, ki albume stalno in dosledno niza od leta 1983 ter na katerega je ključno vplival eden ključnih sopranskih saksofonistov jazzovskega kanona, Steve Lacy. Prav zaradi njega se je Roberto Ottaviano sploh specializiral za to različico saksa. Njegov projekt Eternal Love je hommage Afriki oziroma afrocentričnim glasbenim izrazom. Kvintet poleg Ottavianovih izvirnih del igra tudi kompozicije velikanov, kot so Don Cherry, Abdullah Ibrahim, Charlie Haden in John Coltrane, redno pa zahaja na poljane poglobljenega improviziranja.

Theon Cross

Theon Cross, tuba; Chelsea Carmichael, saksofon; Nikolas Ziakras, kitara; Patrick Boyle, bobni

Theon Cross se smuka skozi številne kombote in ustroje, a zasluge, da je danes eden najbolj znanih muzicistov londonske scene, gredo njegovi izjemno popularni matični zasedbi Sons of Kemet.

Cross velja za gibkega tubista, ki brezhibno preskakuje od basovskih balvanov do ritmičnih drncev in melodičnih fraziranj (celo soliranj!). Njegov zadnji album Intra-I je prava mala žanrska lepljenka. Čez elektronsko podlago programiranih ritmov se razigrano in dinamično izmenjujejo obrazci duba, jazza, hiphopa, soce, grima … »in drugih zvokov, povezanih z afrokaribsko diasporo«. Intra-I je deklerativen skupek črne muzike, ohlapna reinterpretacija trših londonskih klubsko uličnih udarcev, a z zavestnim črpanjem iz karibskih tradicij, najočitneje jamajške in njenih zvočnih sistemov.

Cankarjev dom
23.00 Domen Cizej Percussion Ensemble


Rezidenčni umetnik

Branko Valchev, Bence Csepeli, Domen Cizej, Giovanni Iacovella, Jakob Žerdin, Luka Matić, Martin Hafizi, tolkala

Domen Cizej Percussion Ensemble je mogoče doživljati kot telo v ponavljajočem se koordiniranem gibanju, ki teži k preseganju lastne zavesti – Je ritual, ki vabi, da postaneš del njega.