Po dolgih petih letih se je v Kino Šiška vrnil Nils Petter Molvaer, nordijski raziskovalec zvočnih poljan med jazzom in elektroniko. Tokrat z novim albumom, naslovljenim Switch, katerega je skupaj z okrepljeno zasedbo predstavil ljubljanskemu občinstvu. Sama sem že nekaj let njegova zvesta poslušalka, a je moja seansa ob poslušanju njegove glasbe bila vedno enaka: z mislimi odpotovati v daljnjo Indijo ob vonju dišečih opium palčk. Presenetljivo sam koncert ni dajal utripa indijske podceline, ravno nasprotno, poslušalec je imel občutek, da je priča včasih celo urbanemu virtuozu future jazza, ne glede na občasno akustično razdelalane zvoke, ki so bili elegantno izpeti v veliko črno dvorano Katedralo Kina Šiške. Koncert so tako zaznamovali kompleksni elektronski toni in glasbeniki, za katere ne moraš biti prepričan, do katere mere si pustijo popolnoma impovizirati, saj so Molvaerjeve stvaritve izjemno psihadelične in včasih nepovezane.
Mogoče so bila moja pričakovanja drugačna zaradi njegovih zgodnješih albumov, kot je Kmer, kateri zveni veliko bolj akustičo in orientalsko. Logično, saj je glasbenik znan po svojem eksperimentiranju z digitalno obdelavo zvoka in prav zato se njegova glasbena pot vedno bolj spreminja in s tem tudi njegovi glasbeni projekti, inspiracija ter albumi.
Vsekakor je bil obisk gospoda Molvaerja nekaj nepozabnega in magičnega.
Mene je vseeno popeljal v Indijo, ostale pa upam, da vsaj do kavarne Kina Šiška na okusno pivo.
