Morrissey je glasbenik, da ne rečemo zvezdnik, kot jih rumeni mediji obožujejo. Zaradi svojih neomajnih načel je pri javnih izjavah večinoma brez dlake na jeziku, zato sta mu marsikdaj hitro pripisani “provokativnost” ali “kontroverznost”. Ob tem pa se rado pozabi, da gre v prvi vrsti za vrhunskega avtorja in pevca z več kot 30 let trajajočo kariero, katerega dela so še vedno izjemno aktualna. Vse to Morrissey ponovno dokazuje na trenutni turneji, v sklopu katere je prvič obiskal tudi Ljubljano.
Brez predskupine je na sobotni večer za uvod služil le izbor videoposnetkov, katerih zaporedje je bilo nekoliko nerodno izbrano: od Ramones preko divjega plesa in pop glasbe iz šestdesetih do progresivnega metala. A takoj po padcu zavese je bilo moč ovreči vsak morebiten dvom v kakovost nastopa samega. Uigrana ekipa glasbenikov, na čelu katere stojita kitarista Boz Boorer in Jesse Tobias, je namreč nemudoma suvereno servirala čvrst, precej rokerski zvok, znan z Morriseyevih plošč po letu 2000, ki je v živo še intenzivneje kitarski in močan. Ta je osnova za Morrisseyevo dinamično in čutečo vokalno igro, ki ne kaže znakov obrabe – za uvod denimo markantne vzklike “I’m so sorry” v klasiku Suedehead.
Morrisseyev aktualen koncertni program od večera do večera ne dopušča pretiranih variacij v izboru pesmi, vendar pa ponudi dober pregled njegove široke solo diskografije, kot tudi posamične, vendar vpadljive izlete v material The Smiths. Seveda je bila tudi v Ljubljani največ pozornosti deležna lanskoletna plošča World Peace Is None of Your Business z nekaj odličnimi (npr. The Bullfighter Dies) in nekaj povprečnimi (npr. naslovna) pesmimi. Sicer pa je večer uspešno manevriral med najznamenitejšimi singli in manj očitnimi, a umestnimi izbori. Ob mogočnem, nepopustljivem zvoku je prijetno presenečala še občasna igrivost v aranžmajih, kot na primer vključitev harmonike in trobente v hitič First of the Gang to Die, pa bendovska rošada na instrumentih ob koncu Speedway, kjer je Moz poprijel za tamburin, pesem je pa do konca kar v španščini odpel klaviaturist Gustavo Manzur.
Opaziti je, da je pevčevo nagnjenje do ekstravagantnih odrskih podvigov v primerjavi s preteklimi turnejami nekoliko obrzdano. A njegova prezenca je s svojim vihtenjem mikrofonskega kabla, seganjem v roke oboževalcem in značilnimi velikimi gestami, še vedno markantna in elegantna. Svojo nagnjenost k dramatičnosti pa je Moz tudi v Hali Tivoli seveda še poudaril z izjavami tipa: “So you see – this is how I live my life!” (“Torej vidite – tako živim svoje življenje!”).
Morrissey je s statusom legende, ki ga je upravičeno deležen, sposoben oči in ušesa široke množice usmeriti na pereče tematike, kar počne preko svoje javne podobe, pa tudi na koncertih samih. Tako je pesem Ganglord spremljala boleča montaža posnetkov policijskega nasilja nad ljudmi in živalmi, še posebej mrazeče in neomajno pa je ob podobah krvave krutosti klavnic zazvenel Meat Is Murder, odigran v tesnobni, visoko intenzivni različici. Jasno je: pri izvajalcu, kot je Morrissey, koncert nikoli ni samo koncert, temveč tudi izjava za pričujočo javnost in poziv k spremembi, pa naj gre za deljenje letakov, ki pozivajo k vegetarijanstvu, ali za majice z geslom “Be kind to animals or I’ll kill you” (“Bodi dober do živali, če ne, te bom ubil”).
Vzporedno velja tudi, da naklonjenost glasbi The Smiths in Morrisseya pogosto ni le poslušanje, temveč prava predanost. Tako je Moz tudi med ljubljanskim nastopom iz publike prejel vsaj dve pismi, od katerih je vsaj enega (sam zase, seveda) strumno prebral kar na odru, pa portret (ali morda ploščo?) Françoise Hardy. Zvesti oboževalci The Smiths so na svoj račun še posebej prišli ob samem koncu: redni del koncerta je zaključil divji What She Said, kot en in edini dodatek pa nam je Morrissey privoščil nesmrtni The Queen Is Dead, med katerim je posameznikom – hitremu posredovanju varnosti navkljub – uspelo za rokovanje s svojo ikono celo splezati na oder. In čeprav so se Moza fizično dotaknili le posamezniki, se je ta s presunljivim, suverenim in odločnim nastopom dotaknil veliko širše množice.
