Kino Šiška je v petek, 7. marca gostil prav poseben koncert – v Ljubljani se je namreč prvič z bendom The Sleeping Souls ustavil Frank Turner, imenovan tudi folk-punkovski poet, uniikatni fenomen današnje otoške glasbene scene in trubadur s težavni preteklostjo. Frank, ki je sicer še vedno promovira svoj peti, do sedaj najbolj izpostavljen album, Tape Deck Heart, nam je sicer že v intervjuju pred koncertom zagotovil, da bo poskrbel za bombastičen šov, poln dobre karizme in da bo skušal zapeti tudi komad v slovenščini.
Za fantastično ogrevanje so sicer najprej z nekaj zanimivimi folk komadi poskrbeli Ducking Punches ter nato še Američani Andrew Jackson Jihad, ki se jim je, na presenečenje zbranih, na bobnih pridružil kar sam Frank Turner! S tem je Frank pokazal, da mu ne gre za status ter da kot glasbenik izjemno uživa v nastopanju na turneji.
Med odmorom nam je za hip uspelo ujeti Seana Bonnetta iz skupine Andrew Jackson Jihad. Vprašali smo ga, od kod ideja, da med nastopom za bobne sede Frank. Povedal nam je, da je bila to kar Frankova ideja, ker je oboževalec skupine. V taki zasedbi pa sicer nastopajo v živo že od leta 2011, ko so bili prvič s Frankom na turneji. Vprašali smo ga še, kakšne načrte imajo za prihodnje. Sean je rekel, da bodo v prihajajočih mesecih izdali novo ploščo, nato pa se nameravajo odpraviti na novo svetovno turnejo. Tako jih lahko kaj kmalu spet pričakujemo v Evropi.
Uro in pol po odprtju vrat smo dočakali še ’tisto pravo stvar’ – Frank Turner in Sleeping Souls so začeli bombastično, s komadom “Photosynthesis”. V nekaj manj kot 2 uri trajajočem “šovu” – besedo tu nalašč uporabljamo, saj ni šlo za klasičen nastop, kot pri nekaterih bendih, ki odigrajo le komade z zadnje plate v istem zaporedju v živo – smo bili priča marsičemu: zabavnim monologom v slovenščini (Frank se je zares dobro naučil nekaj stavkov, slovenščina, je dejal, je lažja za naučiti od madžarščine!), stalni motivaciji množice (s ploskanjem, skakanjem, prepevanjem), komadom Eulogy zapetim v (izjemni!) slovenščini ter Dan’s Song, pri katerem se mu je na orglicah pridružila oboževalka iz občinstva. Poleg singlov iz plate Tape Deck Heart, kot so “Recovery”, “The Way I Tend To Be”, “Losing Days” ter “Oh Brother” smo slušatelji lahko med nekaj več kot dvajsetimi komadi slišali še najboljše s treh Frankovih studijskih plat (Love Ire & Song, Poetry Of The Dead, England Keep My Bones), obiskovalcem Šiškine Komune (predvsem tistim v prvih vrstah) pa se je “snelo” predvsem ob zadnjih dveh komadih, I Still Believe in Four Simple Words. Pivo in voda sta letela po zraku, oblikoval se je mini mosh-pit, na krilih evforije pa je v občinstvo iz odra skočil tudi Frank, ki so ga nato fani na rokah popeljali nazaj na oder.
Zares nepozaben večer in po odzivih občinstva eden izmed tistih koncertov, ki bodo zagotovo ostali med najbolj zapomnljivimi v letošnjem letu.
