Florence Welch s singlom King napoveduje svojo peto ploščo. V njem svojo pravljično, mitološko ikonografijo ponovno mojstrsko poveže v izraz prostranih čustev, ki so še kako direkten odraz njene resničnosti. Vlogo umetnice naperi proti vlogi ženske, išče ravnotežje med njima, nato pa se samozavestno – a ne brez sarkazma – sama povzdigne na prestol: “I am king.” Nič čudnega, da z moškim likom v videu opravi že na manj kot tretjini komada, da se lahko nato posveti razposajeni čarovniški koreografiji plesalk. King ponovno razkriva, zakaj poslušalci Florence + the Machine naravnost častijo – in črpa prav iz te pripisane vloge, s katero se protagonistka v svojem vsakdanu sooča in bori.
Matej Holc
