Za uvod v video k svoji novi pesmi, Garden Song, Phoebe Bridgers prižge vodno pipo, potegne, kašlja. Soba je že kmalu tako polna dima, da nemudoma spomni na šolsko telovadnico iz Nirvaninega spota za Smells Like Teen Spirit. A za razliko od Cobainovega kitarskega besa je milenijska tesnoba obrnjena navznoter. Avtorica čez strašljivo zamolklo, zadržano produkcijo vidi svojo preteklost, sedanjost in prihodnost – in vse se zdijo enako neresnične. S ciničnim humorjem in ljubeznijo do malenkosti Phoebe Bridgers najde svojstveno mesto med izpovednimi izvajalci, ko se odtuji od srčike svojega trpljenja in si hkrati ostaja tako zelo blizu. Ko se video premika proti vse večji bizarnosti, se zdi, da prevprašuje zavest, moralo, samopodobo in še kaj – Garden Song pa v svoji globoki otožnosti ostaja nežna slika resničnosti kot iz sanj.
Matej Holc
