Spotify po letu dni: 75 milijonov odstranjenih skladb in oznaka za umetne izvajalce

Številka je takšna, da se ji je težko upreti: več kot 75 milijonov skladb, ki jih je Spotify v zadnjem letu odstranil s platforme. Za primerjavo – to je nekajkrat več, kot je bilo na storitvi na voljo celotnih katalogov vseh večjih založb skupaj pred desetletjem. V objavi z 20. oktobra, naslovljeni One Year In: Putting Human Artistry First, je podjetje predstavilo bilanco prvega leta ukrepov proti tako imenovanemu slopu – množično generirani glasbi, ki streaming platforme zalaga hitreje, kot jih kdorkoli zmore pregledati.

Poleg 75 milijonov odstranjenih skladb, ki so po navedbah podjetja kršile pravila resno ali večkrat, je Spotify v istem obdobju več kot 50 milijonov posnetkov umaknil iz priporočil. Razlika med obojim ni nepomembna: prvo pomeni izbris, drugo pomeni, da skladba ostaja na platformi, a je algoritem ne ponuja več. Za izvajalca, ki živi od odkritij prek seznamov predvajanja, je razlika med tema dvema stanjema zgolj akademska.

Oznaka AI Persona in vprašanje, kdo pravzaprav poje

Vidnejša novost so oznake AI Persona, ki jih je Spotify pripel na tisoče profilov in s katerimi označuje izvajalce, katerih identiteta je generirana. Ti so privzeto izključeni iz uredniških in algoritemskih priporočil – razen če jih poslušalec sam začne spremljati. Spotify poudarja, da je edina večja pretočna storitev, ki takšne identitete sploh označuje.

Ob tem teče še nekaj vzporednih ukrepov. Artist Profile Protection je trenutno v beta fazi in izvajalcem omogoča, da pred objavo pregledajo izdaje, ki jih navajajo kot soavtorje – torej zadnjo besedo o tem, kaj se pojavi na njihovem profilu. Spotify napoveduje, da bo funkcija do konca leta na voljo vsem. Od aprila deluje tudi sistem AI Credits, kjer lahko izvajalci navedejo, pri katerih vlogah in inštrumentih je sodelovala umetna inteligenca; po podatkih podjetja prihaja vsak dan več deset tisoč takšnih navedb.

Zanimiv je še en podatek: skladbe z visoko verjetnostjo, da so generirane, po Spotifyjevih ugotovitvah desetkrat pogosteje ostanejo pod pragom tisoč predvajanj, ki od leta 2024 določa, ali skladba sploh prinaša avtorski honorar. Z drugimi besedami – večina tega materiala ne poskuša najti občinstva, ampak izkoristiti sistem.

Spotify je pri tem nenavadno odkrit glede omejitev. V objavi navajajo, da noben posamezen signal sam po sebi ne zadošča in da ima tehnologija za zaznavanje umetne inteligence svoje meje, ki se bodo z razvojem generativnih modelov samo še zaostrovale. Kombinirajo zato več kazalnikov: vzorce nalaganja, metapodatke, odzive poslušalcev in zunanja orodja za zaznavanje.

Za poslušalca, ki glasbo išče namerno in ne po seznamih, se v praksi ne spremeni veliko. Za izvajalce na robu – torej za večino tistih, ki jih na Radiu Terminal vrtimo – pa je vprašanje konkretnejše: če platforma vsako leto izbriše 75 milijonov skladb, kako natančna je pravzaprav meja med slopom in nišno izdajo brez poslušalcev? Spotify na to ne odgovarja. Dokler je odgovor v rokah detekcijskega sistema, ki po lastnem priznanju ni zanesljiv, je skepsa upravičena.