Oasis se vračajo na veliko platno: Don’t Look Back in Anger

Po šestnajstih letih sta Liam in Noel Gallagher znova stopila na isti oder. Oasis: Don’t Look Back in Anger spremlja eno najbolj pričakovanih glasbenih vrnitev zadnjih let – povratek skupine Oasis in njihovo svetovno turnejo Live ’25.

Dokumentarec režiserjev Dylana Southerna in Willa Lovelacea ni zgolj koncertni film. V središču je zgodba o skupini, ki je v devetdesetih postala eden največjih fenomenov britanskega rocka, nato pa se leta 2009 razšla po letih napetosti med bratoma Gallagher.

Film spremlja priprave na veliko vrnitev, vaje, dogajanje v zakulisju in nastope v živo. Posebno težo imajo tudi prvi skupni intervjuji Liama in Noela po več kot dvajsetih letih. Dokumentarec tako poskuša ujeti tudi tisto, česar pri Oasis nikoli ni manjkalo – napetost med dvema bratoma, ki sta se lahko prepirala skoraj tako glasno, kot sta igrala.

Od Manchestra do svetovne turneje

Oasis so v devetdesetih postali eden ključnih obrazov britanskega glasbenega preporoda. Definitely Maybe, (What’s the Story) Morning Glory?, Live Forever, Wonderwall, Champagne Supernova in seveda Don’t Look Back in Anger so skupino iz manchestrskih klubov in ulic pripeljali na največje stadione sveta.

Toda Oasis nikoli niso bili samo zbirka uspešnic. Njihov mit je vedno temeljil tudi na osebnosti bratov Gallagher, njunem odnosu in občutku, da za vsem skupaj stoji nekaj zelo preprostega: glasba, ki jo ljudje želijo peti skupaj.

Prav zato je bil povratek leta 2025 tako velik dogodek. Po šestnajstih letih sta Liam in Noel ponovno združila moči, turneja Live ’25 pa je postala eden največjih koncertnih fenomenov zadnjih let. Film poskuša pogledati za kulise tega spektakla in pokazati, kaj je pomenilo ponovno sestaviti skupino, za katero so mnogi verjeli, da je njena zgodba že končana.

Več kot nostalgija

Don’t Look Back in Anger je zanimiv predvsem zato, ker se ne ustavi pri nostalgiji za devetdesetimi. Vprašanje je, zakaj Oasis še vedno pomenijo toliko ljudem, tudi generacijam, ki jih v času njihovega največjega vzpona sploh še ni bilo.

Na koncertih se srečujejo oboževalci, ki so Wonderwall in Live Forever poslušali že v devetdesetih, ter mlajši poslušalci, ki so Oasis odkrili mnogo kasneje. Njihove pesmi so medtem prerasle svojo prvotno časovnico in postale del širše rockovske kolektivne memorije.

Dokumentarec zato deluje tudi kot portret odnosa med skupino in njenim občinstvom. Kaj se zgodi, ko se pesem, stara tri desetletja, na stadionu spremeni v nekaj, kar pripada več deset tisoč ljudem hkrati?

Kje si ga lahko ogledate?

V Ljubljani je dokumentarec prišel na program Kinodvora, kjer je bil uvrščen med nove filme in prikazan v njihovi veliki dvorani.

Film je bil ob premieri na voljo tudi v Cineplexxu Ljubljana Rudnik, kjer je 10. septembra potekal poseben Oasis Night, posvečen skupini in filmu.

V Sloveniji je film na programu tudi v Cineplexxu Celje, kjer so za dokumentarec objavljene projekcije v več terminih.

Če torej niste uspeli na prvi Oasis Night in ste zamudili prve ljubljanske projekcije, se splača preveriti aktualne sporede posameznih kinematografov – distribucija filma je časovno omejena in se termini hitro spreminjajo.

Oasis: Don’t Look Back in Anger traja 122 minut. Za vse, ki so kdaj peli Don’t Look Back in Anger na ves glas, ali za tiste, ki želijo razumeti, zakaj se je zaradi vrnitve dveh bratov v zadnjih letih dvignilo toliko prahu, je to precej dober razlog za obisk kina.