Ob St. Vincent in Kimbri, ki obujata ritme iz 80-ih v novi, moderni preobleki, smo njima ob bok dobili še en glasbeni fenomen. Iz Nashvilla prihaja Meg Myers, ki ob ženski vplivnosti pokaže tudi svoje ranljive strani in nadzoruje svojo predstavo skozi nov album Take Me To The Disco. Album moramo sprva razvozlati, saj se izogiba globočinam in deluje na prvo poslušanje zelo površinsko. Naslovni komad dramatično odpre plato z oddaljenim navdušenjem, ki ga predstavlja skozi nasprotujoče se tekste in osebne odnose v komadih. A z vsako skladbo se bolj razkriva, vsak komad je še bolj živahen. In prav to je čar tega albuma. Hkrati ima vsaka pesem svoja čustva, slišimo srečo in slišimo obup. Myers se sploh ne zadržuje in njena iskrenost predstavi popoln in močan album.
