Izvajalko iz Los Angelesa lahko opredelimo kot synth pop, vendar bi ji s tem delali precejšnjo krivico, kajti s svojim klasičnim znanjem klavirja v komadih spretno uporablja in združuje neštete zvočne plasti, vsaka s svojim smislom, ki združene ustvarjajo čudovito barvito in raznoliko zvočno podobo, ki zares zaživi s pomenljivim besedilom. Po komadih She Talks Too Much, Xanax in Bridge And The Wall z zadnjim komadom nekoliko bolj v ospredje spušča svoj nežen glas, ki si zagotovo zasluži biti slišan, vzporedno pa še vedno operira s čudovitimi zvočnimi kombinacijami.
