Radio Terminal V Živo
Zaslišanje: Efterklang
,

Zaslišanje: Efterklang

Tik pred koncertom tria Efterklang v Channel Zero smo v zaodrju kluba na Metelkovi ujeli basista omenjene skupine, Rasmusa Stoltberga. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako je nastajal bendov zadnji album, Piramida. Fantje so se namreč v ta namen podali v opuščeno rusko rudarsko mesto Piramida, ki leži v osrčju Arktike, in tam s pomočjo različnih inštrumentov iskali “zvoke pozabljenega mest”.

RT: Ob ustvarjanju albuma Piramida ste se občinstvu predstavili kot veliki popotniki in avanturisti, zato naj začnemo ta intervju takole – če bi lahko izbiral, kje bi živel?

Rasmus: (smeh)…težko vprašanje, malo bom moral razmisliti. Ok, pravzaprav, zelo rad živim v Kopenhagnu. Z vsakim letom, ki ga preživim tam, postajam srečnejši. Vendar pa bi predvsem zaradi mrzlih zim želel živeti v kakšem toplejšem mestu. Prav tako pa si želim živeti v mestu, kjer imam direkten dostop do narave – hribov, gozdov…da bi šel lahko smučati, se sprehajal…

RT: Ljubljana je potem skoraj idealna lokacija…če odmislimo dokaj mrzle zime…

Rasmus: (smeh)…videl sem, kako blizu so gore, čudovito je, res lepo mesto! Pravzaprav mi je bilo izjemno všeč tudi v Portlandu, v ZDA, kjer sem preživel precej časa, čeprav ima mesto klimo, ki je zelo podobna tisti na Danskem. A tam sem spoznal izjemno veliko umetnikov…in vsakdo ima svoj avto, s katerim se nato zapelje do plaže, nekaj kilometrov stran. In potem se tam lahko ukvarjaš z vodnimi športi. No…mogoče bom ostal v Kopenhagnu. Za pozimi pa bi si z veseljem privoščil kakšno zatočišče v Italiji, Španiji, Istanbulu ali Lizboni, recimo. Se da dobro smučati v Slovenij?

RT: Ja…mislim, da imamo dobra smučišča. In smučanje je pravzaprav naš nacionalni šport.

Rasmus: O, kul!

RT: Vendar pa imate studio v Berlinu…in tudi živite tam, mar ne? Kako je Berlin vplival na vas kot izvajalce?

Rasmus: Res je, naš studio je v Berlinu, zato smo se pred tremi leti preselili tja. Pravzaprav smo se preselili zaradi nizkih stroškov najemanja studia – denar raje porabimo za ustvarjanje glasbe, kot studio…no in v prvi vrsti zato, ker sta Mads (na elektroniki) in Casper (pevec) spoznala dve dekleti, s katerima sta se zapletla v resno zvezo. Je pa bila zanimiva sprememba okolja, selitev iz Kopenhagna v Berlin…spoznali smo nove izvajalce in umetnike, ustvarili smo si krog ljudi, ki nam služi kot inspiracija in so nam v pomoč, kot na primer bobnar skupine Tindersticks, Al Macauley.

RT: Vrniva se nekoliko nazaj, k Piramidi. Res me zanima ena stvar…komu je sploh prišlo na misel, da bi poslal skupino Efterklang, da obišče ta kraj? Ima kakšen član skupine posebno žilico za odkrivanje pozabljenih krajev?

Rasmus: (smeh) Ne, žal nimamo posebnega človeka, ki bi za nas odkrival te kraje. Začeli smo se pogovarjati o tem, kaj si želimo na novem albumu in prišli na idejo, da bi ustvarili lokacijsko-specifičen album. Želeli smo najti lokacijo, ki bi predstavljala centralno točko, okrog katere bi “zgradili” album. Med debatiranjem, kateri kraj izbrati, smo dobili e-mail švedskega filmskega direktorja, ki je želel za nas ustvariti glasbeni video. Zraven smo dobili tudi številne fotografije in pojasnila, kaj je Piramida. Prešinilo nas je…uau, to je pa preveč dobro le za en glasbeni video…iz tega bomo naredili cel projekt!

RT: Kako vam je bilo všeč bivanje v Piramidi?

Rasmus: Bilo je nekaj posebnega. Skoraj leto dni smo načrtovali odpravo v ta “mistični” kraj. Zelo težko smo prišli do kakršnihkoli informacij o njem ter do dovoljenj, da smo sploh lahko prišli tja. Bilo je tudi veliko nejasnosti – npr. ali obstaja velika nevarnost zaradi severnih medvedov, kje bomo dobili elektriko in kje bomo spali…kako bomo sploh potovali? Ko pa smo končno prišli tja, smo postali evforični…in bilo je neverjetno! Kot prijatelji in izvajalci smo se odpravili na posebno ekspidicijo z namenom, da ustvarimo album – in uspelo nam je doseči cilj. Zato smo polni elana lahko začeli ustvarjati album. Ko pa smo prišli domov, smo lahko skupaj delili utrinke in ideje, ki so se nam porodile med potovanjem – in ker smo preživeli isto izkušnjo, smo se lažje razumeli!

RT: Kateri predmet bi izpostavil kot najzanimivejšega, s katerim ste ustvarili zvok za album?

Rasmus: Na začetku smo zbirali jeklene in bakrene predmete, s katerimi smo ustvarjali zvoke…in na Piramidi (smeh) je zelo veliko tega materiala! A po dveh dnevih smo se tega nekoliko naveličali. Zato smo začeli iskati nove predmete…recimo steklenica (vzame steklenico in demonstrira)…z njo lahko proizvedemo dva tona. Tako smo recimo z določenimi predmeti zbrali dva do tri zvoke in jih ob prihodu domov analizirali. Ugotovili smo, da so recimo blizu tonu A ali C na tonski lestvici…malo smo si pomagali z računalniki seveda. In iz zvokov steklenice, smo na koncu dobili zvok klaviature! Iskali pa smo še druge predmete, na katere je bilo zabavno igrati, včasih smo igrali celo na dva naenkrat…nato smo se odločili, kaj je dobro in kaj ne, kateri tempo oziroma sosledje nam ustreza…in vse to na koncu vključili na album. Prvih dvajset sekund albuma recimo, je čisti produkt sosledja zvokov, ki smo jih v živo posneli na Piramidi.

RT: Ste med snemanjem zvokov na Piramidi vseeno snemali tudi videe, ki bi vašo glasbo okrepili z vizualno podobo?

Rasmus: Povsem naravno se nam je zdelo, da med našo glasbeno avanturo po Piramidi snemamo tudi video, saj smo prvotno šli tja. Vendar nas zaradi zapleta ni moral pospremiti švedski filmski direktor, spremil pa nas danski dokumentarist. V izjemno zadovoljstvo nam je, da lahko poleg zvokov, ki smo jih posneli, pokažemo tudi podobe “izgubljene” Piramide. Film je že nekaj časa na voljo…in upam, da si ga bo ogledalo čim več ljudi. Pravzaprav ga priporočam!

RT: Kako pa potem te vizualne prenesete na oder, ko nastopate v živo?

Rasmus: Pravzaprav od začetka sploh nismo želeli s publiko deliti vizualne podobe mesta Piramida, hoteli smo jo naslikati z glasbo. Tudi sami brez vizualne podobe na odru nismo izgubljeni, čutimo Piramido skozi glasbo. Vendar pa smo se na koncu odločili, da bomo delili še vizualne podobe…saj nismo želeli ničesar skrivati. Morda pa bo tako več ljudi slišalo za nas.

RT: Kakšno razliko čutite med ustvarjanjem glasbe kot trio Efterklang in nastopanjem na odru, kjer se vam pridružijo še mnogi drugi izvajalci – v Ljubljani boste nastopali kot 6-članski bend?

Rasmus: Ne čutimo posebne razlike. V začetku je bila skupina Efterklang 5-članska, s časoma pa sta nas zapustila pianist in bobnar, zato smo poiskali nove člane. Le redko nastopamo kot trio. Vendar pa radi debatiramo ideje kot trojica, Efterklang.

RT: Raje ustvarjate v studiu ali nastopate v živo?

Rasmus: Oboje je pomembno, a osebno raje nastopam v živo.

Kako gledate na primerjave z drugimi skupinami kot so Sigur Rós, Talking Heads in Múm?

Rasmus: Včasih kot kompliment…včasih pa kot žalitev (smeh). Všeč pa mi je, da nas glasbeni kritiki primerjajo z veliko žanrsko različnimi bendi. To pomeni, da naš zvok ni lahko definirati, da smo unikatni kot Efterklang. Mi pa zelo godi primerjava s Talking Heads, njihov zvok je zelo funky in mislim, da so izjemni izvajalci.

RT: Kaj lahko v prihodnosti pričakujemo od Efterklang?

Rasmus: Zaključujemo s turnejo in zato si bomo najprej privoščili počitek…nikamor se nam ne mudi. Želimo malo razmisliti tudi o ustvarjanju glasbe v prihodnosti, morda ne delati tako konceptualne albume, kot sta bila zadnja dva, saj bi se želeli malo ustaliti…ustvarjanje album ter nato njegova promocija…sam sem te tri leta razmišljal le o Piramidi in turneja me je nekoliko izčrpala. Morda bomo poskusili s kakšnimi malimi projekti, preden se lotimo še kakšnega večjega – morda bi pa lahko posneli še kakšni film. Trenutno pa ustvarjamo tudi za dansko opero in razmišljamo o ustanovitvi radijske postaje.

RT: Pa ste kdaj pomislili, da bi posneli album v danščini?

Rasmus: Ne še…saj smo odraščali z glasbo, kjer so besedila v angleškem jeziku in Casperju, ki piše besedila, je zato popolnoma naravno, da pie v angleščini. Morda pa bomo! Hvala za izziv! (smeh)