Kdo je PTČ, od kdaj delate muziko?
PTČ je reperski duo, ki izvira iz Ljubljane. Ime si sposoja od jadrne slovenske besede ‘ptč’, izgovori pa se vsaka črka posebej ( P T Č ). Poznava se in skupaj ustvarjava že dlje časa, glasba naju je povezala pred 6 leti, pod imenom PTČ pa ustvarjava v zadnjem letu.
Furajo ga od-tal-dvignjeni beati in lirika. To za naju predstavlja osnovno maniro delanja glasbe. Nastaja stil ki je unikaten in ki si opcije za nadaljno raziskovanje pušča odprte.
Kako gledate vpliv lockdowna na glasbeno sceno?
Zdi se nama da v času epidemije pulz domače scene vsiha, špekulirati zakaj je tako pa je utrujajoča miselna pot, ki kaj hitro zbija glasbeni apetit.
Novih artistov je bore malo, tiste ki obstajajo, pa jih epidemija najbrž ne spodbuja k izdaji. Najina glasba ne zavzema visoko-političnih aspektov, vsaj eksplicitno ne, a se vendar zdi da kontekst krize velja za vse, ki javno nagovarjajo skozi umetnost. To je sila ironično, saj umetnik težko pobegne iz časa v katerem živi. Velik izziv se nama zdi ostati svoboden in kreativen, a hkrati dosleden do situacije in tega kar pomeni.
Midva poskušava ustvarjati brez ozira na to, kako smo morebitno omejeni – glasba ne ponuja rešilnih odgovorov na vprašanja krize, tako kot inspiracija ne pride le od zunaj. Strast do življenja in ustvarjanja, ki se čuti skozi glasbo, je ta ki navdihne človeka. Dokler nismo skupaj, zunaj, na prizoriščih – je glasba pač intimno sredstvo. To pa nujno slabo. Med lockdown-on so platforme za streamanje dobile veliko novih uporabnikov, tudi v Sloveniji, tako da bo mogoče po koncu zaprtja to pokazalo pozitivne rezultate za domačo glasbeno mrežo. »Čil, doma«, kot poje najin prvi single…
Katere glasbene legende vas inspirirajo? Decembra so objavili tragično smrt MF DOOM-a. Je imela njegova glasba vpliv na vajino ustvarjanje?
Ja, oba lahko rečeva da sva podkovana z hip-hopom. Je pa projekt ki prihaja mogoče bolj iztočen neki bolj senzacijski logiki – session rapu, ki si pusti biti sonično nepopoln in bitovsko mogoče nekonvencionalen, nedovršen.
To definitivno spominja na MF Doomove zgodnje projekte npr. Doomsday, MM Food… kjer so biti kolaževski, bazični, zelo raznobarvni in delujejo kod podstat zgovornemu Doom-u.
Inspirirava se na večih koncih – itak hud rap, etno-ritmi, minimal, vsi straight-up hudi producerji, od No ID-ja, do Alchemista, JPEGMAFIE, JME, Brodinski, babyfather…
Pa seveda prijatelji, njihove fore, fristajl in vse, kar se dogaja v studiju in izven njega. Bolj kot muzikalnost muzike in jasne vsebinske paradigme je nosilen koncept skupinskega ustvarjanja, sobivanje nasploh, ne-obremenjenost z vzorci in izraba njih, in pa povedati kaj starega po novo, ali obratno.
Decembra ste imeli dva releasa s singli Sončni Kralji in Čigumi, kakšni so plani za 2021?
Res je, izdala sva dva singla, s katerima je PTČ prvič zajadral iz gnezda. Najprej tribal-banger Sončni Kralji, potem še avdio-vizualni Čigumi na katerem je nastopil tudi Vazz.
V tem letu nebo šparanja, izdala bova album, pred njim še kak single, povezujemo se tudi z video-makerji. V planu za pomlad je tudi naslednji, drugi album, ki ga bodo, upamo, navdušili boljši cajti, alergije na cvetni prah in poljubi. Lahko pričakujete tudi najbolj hude nastope v živo. Tako da PTČ To the Moon, ni druge.
Kot “up and coming” artisti kako doživljate novi poslovni model glasbe – YT, Spotify, etc. Se vam zdi, da je za slovenske glasbenike boljše/slabše?
Za up and coming artiste je predvsem pomembno da so konsistentni. Treba je izdajat na veliko, da se publika kopiči, da zajahaš hype. Instantnost in prikladnost streamingov sta tukaj dve pozitivnosti. Lahko je objaviti in distribuirati glasbo na internetu. To so modeli prihodnosti založništva, te je treba pač sprejet in se učiti o njihovem delovanju, ker kljub uporabnosti ni tako dvoumno, kako zares delujejo, kakšne interesne sfere ustvarjajo, itd. Da ne govorimo o izmerljivi digitalni izpostavljenosti, ki se jo po novem kupuje v obliki sponzoriranih postov. Ne zdi se nama, da zdaj, ko je glasbo pač lažje objaviti, scena buhti. Prav nasprotno. Stvari so skrajno relativne. Le na desetletje izide kakšen (reperski) projekt, ki res dobro zadane vodilni ton svojega časa, kot npr. Leva Scena, Amphibios, še peščica.. Stvari so bolj pomešane… Mogoče je za vedno konec take artikuliranosti, ki res dolije na ogenj scene in rojeva negenerične novosti. Treba je delat musko ki je ponosna, sama sebe poje, pred tem se uspešnost vsakega streaminga ukloni. Če je cel štos samo to da si artist, ali pa reper, si itak zabluzil. Dalaj dobro pove na svoji novi plati o reperjih danes: Glumijo mirovnike, rap je obrtniški... Iz tega se s trudom izključujeva.
V Ameriki in drugod imajo billboarde za sveže izdaje, Spotify sofinancira trg, injektira izvajalce in s tem ustvarja pretočnost kreativne ambicije. Tako da vse skupaj ni slabše, ni pa še noro dobro. Če poleg obče dostopnosti trg ne ponuja interaktivnosti z sceno, s tem trg še ni zares v fazi kohezivnega trženja.. Hkrati pa mogoče lokalna scena ni zrela za to. Resen denar od streaminga pa itak prej slepec vidi, kot samostojni založnik. Najboljši prijatelji so zares še zmeraj tisti carji ki pišejo recenzije, te kaj finega vprašajo, tisti, ki te spustijo v eter, tisti ki te povabijo na stage, in tisti ki ti posnamejo hud video. Vsaj pri nas. Sama nameravava album natisniti na CD, ker ni lepšega, kot listati tiste knjižice ki jih dobiš zraven CD-ja, da pol tud če nimaš CD enote v avtu lahko uživaš vsaj v tem.
Poslušajte glasbo dvojca PTČ in sledite njunim novim izdajam: Instagram, YouTube, Apple Music, Spotify
Rok Kovač
