KINO ŠIŠKA, 5.7.201
Kino šiška je bila polna in domači Haiku Garden so publiko dobro ogreli. Prijetno presenečen sem bil, ko sem pogledal okrog sebe in opazil, da je dvorana že skoraj polna. Ta se je do konca napolnila, ko so na oder stopili The Jesus & Mary Chain. Publika jih je z bučnim aplavzom pozdravila. Začetek je bil obetajoč.
The Jesus and Mary Chain v Ljubljani niso bili prvič, so pa bili prvič po petindvajsetih letih. Tokrat so predstavljali svoj novo izdani album »Damage and Joy«, ki sta ga v celoti spisala brata William in Jim Reid in je njun prvi skupni izdelek po devetnajstih letih. Na albumu najdete nekaj novih skladb, nekaj pa jih je bilo izdanih že prej z drugimi zasedbami.
Koncert so začeli s skladbo »Amputation« z novega albuma »Damage and Joy« in nadaljevali z«April Skies« z albuma »Darklands«. Tako so spretno prepletali staro in novo. Skladbe »War On Peace«, »All Things Pass« in »Mood Rider« odlično funkcionirajo s starejšimi »Just Like Honey«, »Cherry Came To Me«, »Some Candy Talking«. Na dveh skladbah se bendu pridruži tudi Williamova punca Bernadette Denning (»Just Like Honey«, »Always Sad«), ki je drugače studijska pevka.
Setlista šteje kar dvaindvajset skladb. Na koncu prvega dela, pred skladbo »Reverence« nas je Jim Reid opozoril, da je to zadnja skladba in nas pozval, da, če hočemo še, naj pač to povemo z nekakšnim hrupom. Oder so s truščem zapustili takoj po njej, a se kaj kmalu vrnili in opravili še dva bis-a, ter zaključili z »I Hate Rock ‘n’ Roll«
Če so bili the Jesus & Mary Chain nekoč inovativen band, ki je rušil glasbene meje ter s tem vplival na bande kot so Pixies, Dinosaur Jr, My Bloody Valentine in The Raveonettes, jih sedaj prav gotovo ne več. Publika je bila sicer zadovoljna, se pozibavala v ritmih in sodelovala, a kljub odlični izvedbi, dobremu zvoku in odličnemu izboru skladb, je manjkalo nekaj več, nekaj kar bi koncert prestavilo na lestvico višje in ga naredilo nepozabnega.
Martin13
