Tokratni Indekš večer je združil zasedbi, ki za doseganje svoje pop vizije uporabljata popolnoma različne nastavke in sredstva. Minimalistični grandioznosti nemško-grške naveze Sea + Air je nasproti stala domača vseameriškost izpod prstov in glasilk Monowi Twins.
Ob prvem pogledu na oder nejasnost: zakaj ime “Twins” za zasedbo, ki je v bistvu šesterica? A obisk na spletni profil skupine razkrije, da sta osnovna člana Monowi Twins v bistvu gostobesedna pevka Sanja in ležerni bendžoist Andi, ki ju v živo dopolnjujejo soborci na treh velikostih godal (violina, čelo, bas) in kompletu bobnov. Mladenki in mladeniči so na odru Šiškine komune s sorazmerno preprostimi, a še kako všečnimi strunskimi konstrukti ponudili okusno župo generalizirano ameriške, po poljih pšenice dišeče muzike, ki zna tako poskakovati ob zvoku violine v skednju kot zadržano, zreducirano stokati na nizkih tonih. Zvočno sliko odločno kroji vokalistka Sanja, ki je svoj glas vodila od jasno nošenih melodij do ranljivega tarnanja, obenem pa nam ob podrobni razlagi vsake posamezne pesmi razkrila še priredbi Modest Mouse (Trailer Trash) in duhovne pesmi Wayfaring Stranger. V bolj (indie-) rokerskem kontekstu se podobnih prijemov poslužuje Murder by Death, medtem ko je Monowi Twins domača interpretacija godalne drame, Twin Peaks in neodobravanja Bukowskega.
Tudi dvojec Sea + Air je svoj odrski nastop pričel sila dramatično: z domala obrednim prižigom sveč na peterokrakem svečniku, šumenjem gonga, trepetanjem timpanija, plemenskimi kriki in shrljivimi odmevi. Daniel in Eleni, par tako na odru kot zasebno, uporabljata mnogotera glasbena sredstva za dosego velikega, podhlajenega pop učinka, pri katerem je vsak člen izveden v živo, brez semplov ali nasnemavanja. Visoki in nizki vokali obeh članov se izmenjujejo in dopolnjujejo, instrumentalni multitasking se sprevrže v rokerske poze in obratno. Če nekako “resnemu” uvodu ni uspelo premagati avre ravnodušja med sorazmerno maloštevilnim občinstvom, pa se je to prebudilo najkasneje ob Danielovem v šali izrečenem “Put your hands in the air!”. Sea + Air se jasno zaveda svoje trenutne prepoznavnosti znotraj polja popularne glasbe in to vzame za svoje gonilo, ko se mimogrede okliče za nove Scorpions. Jasno je, da bend v svoje ustvarjanje in performans vlaga ogromno truda, zato nobena pesem ne ostane napisana ali izvedena preprosto ali osnovno. Tu sredi nežne balade vpade zamotana vokalna linija, tam se kar med enim največjih hitičev zgodi premik iz zvončkljajoče kombinacije čembala in kitare na besen remiks z bobni in sintom. Vendar pa si v luči obče evropskosti, ki jo tandem rad poudarja – ona je Grkinja, on Nemec – lahko drznemo to velikopotezno zastavljeno odrsko izvedbo oklicati za mestoma – češko. V dobrih trenutkih, in takih ni malo, gre kljub temu za odličen dokaz, da je mogoče z minimalnim moštvom zvočno ogromno doseči, sploh v tako fino napisanih komadih, kot je uspešnica Heart of the Rainbow. Mistika, ki si jo dvojec želi graditi okrog svoje glasbe, pa bi veliko bolje dihala v katedrali – in s tem ne mislim na veliko dvorano Kina Šiška, temveč dejanski, prostoren kraj bogoslužja. Daniel in Eleni zagotovo stremita prav k temu.
